HIDROELEKTRARNE NA SREDNJI SAVI
Holding Slovenske elektrarne si želi s projektom izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi dolgoročno zagotoviti učinkovite in okolju prijazne vire električne energije. V usklajevanju z Vlado Republike Slovenije je koncesijska pogodba za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola. Poleg verige hidroelektrarn na reki Dravi, hidroelektrarne na srednji Savi prestavljajo hrbtenico proizvodnje obnovljive energije v okviru slovenskega elektroenergetskega sistema.
V okviru večnamenskega projekta, s katerim bo izboljšana tudi kakovost življenja prebivalcev ob reki Savi, bo postopoma v prostor umeščenih med 9 in 12 hidroelektrarn na odseku od HE Medvode do HE Vrhovo.
Njihova izgradnja poleg pozitivnih energetskih učinkov prinaša tudi koristi prebivalcem v regiji. HSE bo v sklopu ureditve prostora izvedel ukrepe za povečanje zaščite pred škodljivim delovanjem voda, izboljšanje vodooskrbe ter izboljšanje postopkpv čiščenja odpadnih voda, v sodelovanju z državo in lokalnimi skupnostmi pa bosta urejeni tudi prometno in energetsko omrežje.
Hidro potencial reke Save je izkoriščen zgolj 30-odstotno, zato bodo objekti na odseku srednje Save z izkoristkom 117-metrskega padca omogočili proizvodnjo dodatnih 1.105 GWh/leto. To predstavlja okoli deset odstotkov celotne električne energije, proizvedene v Sloveniji, in dvajset odstotkov energije, ki jo v Sloveniji proizvedemo iz obnovljivih virov.
Prve ideje o energetski izrabi reke Save segajo v začetek prejšnjega stoletja, ko so bile izdelane prve študije za izgradnjo verige hidroelektrarn. Sklenjena veriga hidroelektrarn vzdolž celotnega toka reke Save je bila predvidena že takrat. Natančno število in lokacije hidroelektrarn v koncesijski pogodbi še ne bodo predvidene, ampak bodo določene s posebnim aneksom h koncesijski pogodbi. Ta bo sklenjen v roku šestih mesecev po sprejemu državnega prostorskega načrta.
Začetna faza predvideva umestitev treh hidroelektrarn v kanjonskem delu reke Save: HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol. Zasnova vseh treh objektov je enaka in omogoča nadaljevanje projekta na tem odseku reke.
Naši strokovnjaki so izračunali, kaj prve predvidene hidroelektrarne na srednji Savi, HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke, z inštalirano močjo 100 MW in letno proizvodnjo 300 GWh, pomenijo v primerjavi z drugimi viri obnovljive energije, denimo s solarnimi moduli.
Za enako moč bi potrebovali 333.334 solarnih modulov, ki skupaj tehtajo 17.428 ton. To je približno enako 46. največjim potniškim letalom Boeing 747. Ti moduli bi zavzeli površino 544.668 m2, kar je, za lažjo predstavo, enako približno 2.430 streham stanovanjskih hiš. V športnem jeziku to pomeni, da bi zavzeli površino, enako 76 nogometnim igriščem. Ali 55 kilometrov avtoceste med Mariborom in Ljubljano.
Za enako količino proizvodnje, kot jo bodo ustvarile zgolj prve tri srednjesavske hidroelektrarne, pa bi potrebovali kar 952.381 modulov, ki skupaj tehtajo 49.794 ton, kar je približno 178 največjih potniških letal Boeing 747. Če bi postavljali vse te module, bi zavzeli površino 1.556.191 m2 ali približno 6.950 streh stanovanjskih hiš. To pa je površina, enaka 217 nogometnim igriščem. Preračunano v površino avtoceste, je to površina 160 kilometrov avtoceste, kar v naravi pomeni, da bi morali solarne module položiti po avtocesti od Ljubljane do Dragotincev.
Holding Slovenske elektrarne bo zato v najkrajšem možnem času po podpisu koncesijske pogodbe izvedel vse postopke in sprejel vse akte za sprejem državnega prostorskega načrta za izgradnjo hidroelektrarn Suhadol, Trbovlje in Renke, da bo lahko državni prostorski načrt sprejet v roku štirih let po podpisu koncesijske pogodbe.
Omenjene tri so načrtovane v kanjonskem delu Save. Variantno so načrtovane še derivacijska hidroelektrarna (dHE) Ježica (alternativno dHE Tacen in dHE Gameljne), HE Šentjakob, HE Zalog, HE Jevnica, HE Kresnice, derivacijska HE Ponoviče (alternativno HE Pogonik, HE Litija I in HE Litija II). Končno število objektov se razlikuje glede na variante verige in različno načrtovane posamezne objekte (pretočna, derivacijska hidroelektrarna). Ne glede na različno število predvidenih hidroelektrarn se lokacije posameznih objektov praktično ne spreminjajo.
Izgradnja srednjesavskih hidroelektrarn bo povezala vse objekte v verigo, ki bo prinesla optimalno izkoriščenost že zgrajenih hidroelektrarn. Z investicijo bomo omogočili boljšo odzivnost energetskega sistema Slovenije in optimalno izkoriščanje energetskega potenciala reke Save. Doslej je bil izkoriščen zgolj 30-odstotno.