/ POGOVOR: mag. Marko Štrigl, član poslovodstva HSE

POGOVOR: mag. Marko Štrigl, član poslovodstva HSE

TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ IN PREMOGOVNIK VELENJE BOSTA ŠE NEKAJ ČASA ZELO POMEMBEN DEL ENERGETSKE OSKRBE IN ENERGETSKE POLITIKE SLOVENIJE

Marko Štrigl, 38 – letni magister znanosti, je član poslovodstva HSE ter predsednik nadzornega sveta Premogovnika Velenje in ECE. Skladno s področjem, na katerem se je izobraževal – diplomiral in magistriral je na ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, je v družbi odgovoren za finančno in računovodsko področje, pa tudi za vertikalno integracijo in upravljanje tveganj. V energetiki ni novinec, v HSE prav tako ne; vanj se je leta 2020 vrnil po slabih desetih letih in v tem času, pravi, se je veliko spremenilo.

Na HSE ste zadolženi za finančno področje. V kakšni kondiciji je trenutno skupina HSE?

Skupina HSE je leto 2021 končala z EBITDA na ravni 330 mio EUR, medtem ko je bil finančni kazalec neto dolg/EBITDA najnižji v zadnjih nekaj letih, in sicer na ravni 1,64x, kar kaže na uspešno razdloževanje skupine in dobro kondicijo za prihajajoči investicijski cikel. K dobrim rezultatom je levji delež prispevala sklenjena poravnava z General Electric, ki je postavila dobre temelje za naprej.

Ob koncu leta 2021 in še posebej v prvem kvartalu 2022, ob izbruhu vojne v Ukrajini, pa smo se soočili z najhujšo energetsko krizo v zadnjem času. Cene praktično vseh energentov so močno poskočile, trgi so postali volatilni. Znašli smo se v situaciji, kjer so kliring hiše in organizatorji trgov zahtevali bistveno višja osnovna kritja pri trgovanju s finančnimi produkti električne energije in ogljičnih kuponov.  Kljub temu pa smo si v zelo kratkem času pri poslovnih bankah uspeli zagotoviti dodatna sredstva v obliki revolving posojil, s katerimi smo si zagotovili pravočasno izpolnjevanje vseh obveznosti in nemoteno poslovanje. Ob koncu prvega kvartala 2022 smo pričeli tudi s postopki za zagotovitev ustrezne višine dolgoročnih virov, tako fiksnih kot revolving linij, s katerimi bi še optimizirali finančno strukturo in postavili trdne temelje za prihodnja leta. Ta bodo, skladno z nedavno sprejetim ambicioznim Razvojnim načrtom skupine HSE, polna izzivov.

Lahko torej rečem, da je skupina HSE trenutno v dobri kondiciji. To je nenazadnje potrdila tudi bonitetna hiša Moody’s, ki nam je septembra 2021 zvišala bonitetno oceno na investicijsko stopnjo Baa3 s stabilnimi obeti.

Omenili ste vojno v Ukrajini, zaradi katere so cene energentov začele dosegati rekordne vrednosti. Kako to vpliva in bo vplivalo na obe maloprodajni družbi, ki sta se skupini HSE pridružili v zadnjem letu?

Zadnje podražitve so dokaz, kako močno so trgi energentov soodvisni in kako je globalno gospodarstvo izpostavljeno političnim in gospodarskim pretresom. Na skupino HSE ti dogodki vplivajo z zamikom. Proizvodni del je načrtovan in prodan za leto in več vnaprej, posledično bomo višje cene na trgu dosegali šele v prihodnjem obdobju. Pri dobavi končnim kupcem pa je položaj drugačen; za obstoječe kupce ne želimo trenutnih visokih cen in se trudimo njihove dvige zadrževati tako dolgo, kot bo le mogoče, pri tem pa upamo, da se trend zviševanja cen na nabavnih trgih obrne.

Poudaril bi, da imata obe naši družbi, ki se ukvarjata z dobavo električne energije končnim kupcem, cene za gospodinjske odjemalce več kot petdeset odstotkov pod trenutnimi tržnimi cenami, kar je posledica ustrezne strategije dolgoročnih zakupov električne energije s strani ECE in Energije plus. Želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje in predvsem da bomo v okviru skupine HSE lahko realizirali vse predvidene sinergije vertikalne integracije.

V strokovnih krogih je bilo večkrat poudarjeno, da tako nizkih cen, kot smo jih imeli v preteklih petih, desetih letih, ne moremo več pričakovati. Kakšno energetsko obdobje je pred nami?

Slovenija je del evropskega elektroenergetskega omrežja, skupnega trga. Svojo proizvodnjo trži na podlagi cen, ki se oblikujejo na tem trgu, in v preteklosti smo bili zaradi tega tudi v rdečih številkah. Primer tega je t. i. termo divizija skupine HSE, saj je bila cena na nabavnem trgu tako nizka, da lastna proizvodna cena iz Termoelektrarne Šoštanj ni dosegla tržnih cen. Ker pa je pokrila vsaj variabilne stroške, smo kljub temu ves čas normalno obratovali.

Strinjal bi se s strokovnjaki, ki pravijo, da obdobje nizkih, ugodnih cen zaključuje in da bodo te poslej višje. Vendarle pa menim, da ne bodo mogle dolgoročno vztrajati na nivoju aktualnih, saj gospodarstvo in prebivalstvo tega enostavno ne bosta prenesla. Nizke cene energentov so odlično gonilo za gospodarski razvoj, višje cene pa bodo po moji oceni pospešile predvsem zeleni preboj. Ta bo Evropo oddaljil od uvozne odvisnosti od nafte in zemeljskega plina in jo še približal ogljični nevtralnosti. K tej pa je pravzaprav že nekaj časa zavezana, a se bojim, da zeleni preboj ne bo enostaven, še manj pa poceni. Izzivi, kot so umeščanje novih obnovljivih proizvodnih virov v prostor in zagotavljanje stabilnosti oskrbe z električno energijo, so izjemni in potrebno bo sodelovanje zelo veliko deležnikov, da bo zeleni preboj uspešen.

Na maloprodajnem trgu smo priča tudi primerom, ko se dobavitelj enostavno umakne s trga in prepusti odjemalce v nemilosti. Ti si morajo nato poiskati novega dobavitelja, če jih je ta pripravljen sprejeti. Kako se naj končni odjemalci, kupci električne energije, pripravijo na obdobje, ki je pred nami?

Pretresi na trgih z električno energijo v zadnjem letu so pokazali, kako pomembno je, da imaš zanesljivega in kapitalsko močnega dobavitelja električne energije. Kot druge dobrine so tudi energenti do neke mere špekulativno tržno blago. Podjetja, ki niso imela izoblikovane ustrezne strategije, so zamudila ustrezna časovna obdobja za nakup električne energije za svoje kupce, spet druga pa so oportunistično realizirala dobičke iz vnaprej kupljene električne energije in pustila svoje stranke brez dobavitelja.

Na trgu vedno obstanejo podjetja z dolgoročno vizijo in izkušnjami. To se je izkazalo tudi tokrat. Menim, da je preteklo obdobje pokazalo tudi na določene anomalije v zakonodaji, kar bo verjetno treba spremeniti, da se podobni ekscesi ne bi ponavljali.

Kar se tiče zaščitenih odjemalcev, predvsem gospodinjskih kupcev, Vlada Republike Slovenije že pripravlja nabor ukrepov za čim lažji prehod skozi naslednjo kurilno sezono. V skupini HSE kot ključnemu domačemu energetskemu stebru to podpiramo. Srednjeročno pa je seveda najboljša rešitev energetska samooskrba, denimo v obliki lastne ali skupnostne sončne elektrarne, ter prilagoditev naših življenjskih navad. Dejstvo je, da moramo postati manj potratni.

»Izzivi, kot so umeščanje novih obnovljivih proizvodnih virov v prostor in zagotavljanje stabilnosti oskrbe z električno energijo, so izjemni in potrebno bo sodelovanje zelo veliko deležnikov, da bo zeleni preboj uspešen.«

Kaj je bil pravzaprav razlog za to, da se paleti proizvodnih in tehnoloških podjetij skupine HSE pridružita dva dobavitelja energentov, ECE in Energija plus? Kje vidite sinergije za skupino?

Energetika se je v zadnjem desetletju močno spremenila in proces še ni zaključen.  Minili so časi, ko denimo proizvajalca ali dobavitelja ni zanimalo, kaj se dogaja v celotni verigi. Danes je tako zelo pomembno, da je celotna veriga, od proizvajalca do končnega kupca, znana in uravnavana. Vloga kupca v sistemu se bo po moji oceni v prihodnosti le še povečevala, zato menim, da je dostop HSE do končnega kupce izjemnega pomena za nadaljnji razvoj. ECE in Energija plus sta že do sedaj dobršen del električne energije kupovala pri HSE. Z združitvijo bomo optimizirali nabavne in prodajne procese, skupina HSE pa obema družbama zagotavlja tudi podporo v obliki tehničnega znanja, ki je ključno pri trženju energetskih rešitev, denimo sončnih elektrarn in t. i. pametnega doma, končnemu kupcu. Sinergije so torej na obeh straneh. Obe družbi bosta prispevali tudi raznovrstne strokovnjake s področij, kot so prodaja, upravljanja portfelja, energetske storitve, zaledni procesi itd. Največ dela pa nas čaka pri uskladitvi in razvoju sistemov informacijskih tehnologij, ki privedejo tudi do poenotenja poslovnih procesov. A ker gre za sorodno dejavnost, kot jo je do pripojitve imela družba HSE, bo razvoj v skupini HSE potekal hitro in učinkovito. Nenazadnje vsi govorimo isti jezik.

Kakšni so torej dolgoročni cilji združitve?

Predvsem ta, da bomo v realnem času lahko uravnavali proizvodnjo in porabo električne energije. V to področje v skupini HSE vlagamo veliko truda, znanja in izkušenj. V vključevanjem veliko razpršenih obnovljivih virov v portfelj se bo pomen optimizacije in digitalizacije na področju proizvodnje in porabe električne energije le še povečeval.

Sinergijski učinki se torej kažejo tudi na t. i. »zelenem« področju?

Tako je. Kot sem že omenil, se skupina HSE zelo odločno podaja na pot zelene transformacije, saj že sedaj proizvedemo več kot 80 odstotkov vse električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji ter približno polovico v celotnem proizvodnem portfelju skupine HSE. V stiku s končnim kupcem bomo lahko hitreje napredovali pri kompleksnejših produktih, e-mobilnosti in pametnih omrežij, področjih torej, ki so pomemben del zelenega preboja.

Kdaj torej lahko končni odjemalci pričakujejo prve otipljive rezultate iz naslova nakupa ECE in Energije plus?

Najbolj očiten sinergijski učinek bodo kompleksnejši produkti za poslovne kupce, možnost realizacije kapitalsko zahtevnejših projektov pri končnih kupcih ter zagotavljanje konkurenčnih cen za gospodinjske odjemalce  Digitalizacija in optimizacija na nivoju celotne bilančne skupine HSE bo, verjamemo, prinesla znatne prihranke za vse družbe v verigi, ki jih bomo seveda prenesli tudi na končne odjemalce. Pri poslovnih odjemalcih bomo aktivni pri svetovanju pravilne izbire nakupnega produkta ter strategiji in izvajanju nakupov električne energije in zemeljskega plina. Prav tako bomo ponujali in razvijali energetske storitve, med katerimi so trenutno najbolj prepoznane sončne elektrarne, klime in toplotne črpalke.

»Že sedaj proizvedemo več kot 80 odstotkov vse električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji ter približno polovico v celotnem proizvodnem portfelju skupine HSE. «


Ne glede na odločno korakanje po poti zelenega preboja pa sta Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj še vedno pomemben del skupine HSE. Kako kot predsednik Nadzornega sveta Premogovnika Velenje gledate na aktualno stanje slovenske termoenergetike?

Trenutno je slovenska termoenergetika za varno in zanesljivo delovanje slovenskega energetskega omrežja ter za proizvodnjo električne energije v času, ko naravni viri »odpovedo«, še vedno velikega pomena. To se vidi tudi sedaj, sredi izjemno sušnega poletja, ko naše hidroelektrarne obratujejo komaj na slabih sedemdesetih odstotkih plana. Proizvodnja TEŠ v času tega pogovora predstavlja več kot polovico vse proizvedene električne energije v skupini HSE in približno dve petini oddane električne energije v prenosno omrežje Slovenije za to obdobje. Poleg tega je bila zanesljivost obratovanja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj v prvih petih mesecih letošnjega leta na izjemno visoki ravni. Kar torej želim povedati, je, da bi bila Slovenija v tem trenutku brez Termoelektrarne Šoštanj in lignita iz velenjskega premogovnika bistveno bolj uvozno odvisna, kar bi se odražalo tudi na končnih cenah električne energije.

Vlada je v začetku leta potrdila letnico zapiranja Premogovnika Velenje v letu 2033. Kaj ta letnica pomeni za HSE in celotno skupino HSE?

Določitev letnice predvsem za Premogovnik Velenje pomeni referenčno točko, do katere je potrebno »pripeljati« proizvodnjo iz tega še edinega delujočega premogovnika v Sloveniji. Točko, od katere gre pot samo še proti brezogljični družbi. V vmesnem času pa si bomo prizadevali ohraniti obstoječa in predvsem ustvariti nova delovna mesta, s poudarkom na prehodu v zelene in okolju prijazne tehnologije. Nedvoumno je, da bosta Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje še kar nekaj časa zelo pomemben del energetske oskrbe in energetske politike Slovenije.

Kako bomo torej v Sloveniji zagotovili stabilnost oskrbe z električno energijo brez TEŠ in PV?

Kot sem že omenil, je to v tem trenutku velik izziv, v primeru prepovedi uvoza zemeljskega plina iz Rusije pa se bi  problematika stabilnosti oskrbe le še povečevala. Za zanesljivo delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema sta še vedno izjemnega pomena Termoelektrarna Šoštanj in velenjski lignit. Na dolgi rok pa je seveda rešitev v pospešeni gradnji novih, okolju prijaznih energetskih objektov, seveda ob hkratnem skrajšanju upravnih in birokratskih postopkov, ki lahko izgradnjo posameznega energetskega objekta zavlečejo tudi za več let. Izziv za skupino HSE ni samo nadomestitev količinske proizvodnje iz TEŠ, ampak tudi investicije in procesi, ki bodo zagotovili stabilno oskrbo z električno energijo, saj imajo obnovljivi viri energije bistveno bolj nestanovitno proizvodnjo električne energije.

Nujno je tudi čim hitrejše sprejetje Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Kdaj bi se to po vašem lahko zgodilo?

Čimprejšnje sprejetje tega zakona je pomembno predvsem zato, ker bo z njim Premogovnik Velenje dobil potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje, ki vključujejo zapiranje jame, sanacije površine, kadrovsko problematiko itd. Trenutno te stroške krije sam, kar vpliva tudi na višino stroškovne cene premoga. Pri sprejemu Strategije izstopa iz premoga je bilo definirano tudi, da se v roku šestih mesecev v javno obravnavo predložita zakon o Postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju Šaleške doline. Zaradi volilnega leta se je le to žal malenkost zamaknilo, vendar verjamemo, da se bodo postopki nadaljevali že jeseni letos.

»V skupini HSE verjamemo, da bo država kar najbolj izkoristila vse prednosti, ki jih Velenje in Šoštanj kot energetski lokaciji ponujata, in še naprej razvijala njun potencial.«


Kaj pa načrti za zapiranje pomenijo z vidika zaposlovanja in upokojevanja v Premogovniku Velenje?

To je odvisno od položaja na trgu. Trenutno turbulentne tržne razmere pomenijo, da v srednjeročnem obdobju gotovo ne načrtujemo zniževanja števila zaposlenih, prej obratno. Je pa trenutno je na voljo malo delovne sile, zato bo premogovnik skušal zaposlene čim dlje obdržati v delovnem procesu, pristopili pa smo že tudi k iskanju delovne sile v tujini. Še vedno bodo potrebovali veliko število kadra, zato verjamem, da bodo tudi v prihodnje zaposlovali.

Kako se že danes pripravljate na obdobje prestrukturiranja PV in celotne SAŠA regije?

V Skupini HSE smo, v sodelovanju s strokovnimi službami skupine, družbi Delloite, ki je koordinirala proces izbora projektnih predlogov za financiranje iz Sklada EU za pravični prehod, predlagali sedemnajst projektnih idej po različnih kriterijih in so bile po naši oceni primerne za financiranje. Kot upravičenih za financiranje iz Sklada je bilo ocenjenih devet projektov skupine HSE v SAŠA in zasavski premogovni regiji. Vsi so vezani na uvajanje novih tehnologij za dolgoročno ohranjanje energetske lokacije in delovnih mest. Projekti, identificirani znotraj Skupine Premogovnik Velenje, zasledujejo naše ključne strateške cilje ter pričakovane spremembe, ki so pred nami. Usmerjeni so v postopno tranzicijo k brezogljični družbi ob ustvarjanju novih tržnih priložnosti, ustvarjanju novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, optimiziranju obstoječih programskih portfeljev družb s ciljem zagotavljanja večje konkurenčnosti ter zmanjševanju odvisnosti od Premogovnika Velenje.

Predlogi projektov skupine HSE so osredotočeni predvsem na naložbe v uvajanje tehnologij za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in tiste za krepitev krožnega gospodarstva, vse s ciljem ohranjanja in ustvarjanja delovnih mest, prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe.

V skupini HSE verjamemo, da bo država kar najbolj izkoristila vse prednosti, ki jih Velenje in Šoštanj kot energetski lokaciji ponujata, in še naprej razvijala njun potencial.

»Na nivoju skupine se je pomembno povečala tudi pripadnost zaposlenih ter samo zavedanje, da smo vsi del skupine HSE.«

V HSE ste se vrnili po približno desetih letih. Kaj se je v vmesnem času spremenilo?

Veliko. Vrnil sem se ravno v času, ko je pred skupino HSE izjemen investicijski izziv, s katerim želimo dolgoročno zagotoviti nadomeščanje električne energije iz Termoelektrarne Šoštanj in nove projekte, ki bodo zadostili povečanim potrebam po električni energiji. V vmesnem času, se je družba HSE bistveno bolj pozicionirala kot krovno podjetje skupine, ki vodi strateško politiko skupine, kar je za razvoj skupine HSE in tudi vsake izmed njenih družb dobro. Procesno in strokovno je HSE v tem obdobju gotovo naredil velik korak naprej. Še vedno pa ocenjujem, da bi lahko bilo več narejenega na samih procesih za povečanje pripadnosti skupini HSE in izboljšanju zunanje javne podobe skupine HSE. Menim, da se bistveno premalo poudarja, da smo z naskokom največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji in da imamo v skupini HSE gotovo daleč največji nabor OVE projektov, katerih realizacija bo ključna za zeleno transformacijo Slovenije.

Na nivoju skupine sta se pomembno povečala tudi pripadnost zaposlenih ter samo zavedanje, da smo vsi del skupine HSE. Ne glede na to menim, da imamo na tem področju še precej prostora za napredek. Obstoječe poslovodstvo je po svojem nastopu mandata vložilo tudi veliko truda v to, da bi bila sama skupina še bolj povezana.

Menim torej, da se sama pripadnost skupini vsako leto povečuje, kot tudi zavedanje, da delamo za skupno dobro. Za skupne uspehe. Trudimo se, da bi s teambuldingi in dogodki znotraj služb, družb in skupine HSE to pripadnost še povečali. Veliko aktivnosti smo vložili tudi v interno komuniciranje s ciljem, da se povečata pretok informacij in obveščenost sodelavk in sodelavcev. Le obveščen zaposleni, le tisti, ki ima na voljo vse potrebne informacije za delo, bo tega opravljal dobro. Dobro pa pomeni kakovostno, odgovorno in z rezultati, ki so eden od pomembnih pokazateljev zadovoljnih in motiviranih zaposlenih. Kot član poslovodstva HSE si bom zato še naprej prizadeval za to, da bodo moji sodelavci – in pri tem imam v mislih sodelavce iz celotne skupine – radi hodili v službo.

Se boste udeležili rudarske parade ob 61. skoku čez kožo?

Seveda. Menim, da je potrebno rudarskemu poklicu, zahtevnemu delu, ki ga opravljajo, tudi na ta način izkazati spoštovanje. Ta vsakoletni, že tradicionalni dogodek, je res veličasten in bi ga priporočil prav vsakomur.

Petja Rijavec (HSE) in Andrej Kerk (ECE)

floater