HSE Invest v letošnjem juniju praznuje dvajset let od ustanovitve. V tem času ste zagotovo izvedli ogromno projektov.

Res je. Od leta 2002 do danes smo, vključno s trenutno aktivnimi projekti, do konca uspešno pripeljali kar 798 projektov. Še dva torej zaključimo in jih bo osemsto. To je številka, na katero smo izjemno ponosni.

Zadnji uspešno izveden projekt družbe HSE Invest je največja sončna elektrarna v Sloveniji, SE Prapretno. Katera dela ste prevzeli v HSE Invest?

Izdelovali smo projektno in tehnično dokumentacijo v fazi razvoja projekta, od idejnih rešitev pa vključno do dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. Izdelali smo vse faze investicijske dokumentacije (DIIP, PiZ in IP) ter sodelovali pri upravnem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. V času gradnje smo opravljali strokovni nadzor po gradbeni zakonodaji, tehnično svetovanje ter inženirske storitve, kot so pregledovanje dokazil, projektne dokumentacije, sodelovanje v upravnem postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja ter sodelovanje pri odpravi pomanjkljivosti. Opravili smo torej precej zahtevnega in pomembnega dela, saj smo orali ledino ostalim projektom velikih sončnih elektrarn. Zadovoljen in ponosen sem, da je projekt potekal tekoče in da danes sončna elektrarna Prapretno uspešno proizvaja električno energijo.

Ste kdaj v energetske merske enote preračunali moč vseh projektov, ki jih je HSE Invest od svoje ustanovitve prispeval v energetsko bilanco?

HSE Invest je bil ustanovljen z namenom združevanja sinergij in znanja za energetske projekte v Sloveniji, zato po dvajsetih letih ni presenetljivo, da smo tako ali drugače sodelovali v skoraj vseh večjih energetskih projektih. V tem obdobju smo tako na področjih novogradenj in rekonstrukcij objektov, ki so priključeni v slovensko elektroenergetsko omrežje, sodelovali pri projektih, katerih skupna moč dosega približno 1.200 MW. To predstavlja več kot 50 odstotkov celotne konične moči v 110 kV omrežju Republike Slovenije.

»Zadovoljen in ponosen sem, da je projekt potekal tekoče in da danes sončna elektrarna Prapretno uspešno proizvaja električno energijo.«

Aktivnosti družbe HSE Invest pa niso omejene samo na Slovenijo; delali ste celo v Južnoafriški republiki.

Drži. HSE Invest ima bogato znanje na vseh vrstah energetskih projektov, ki pa ni omejeno le na območje Slovenije. Tako se pogosto pojavljamo tudi v regiji ter celo drugod, na primer v Južnoafriški republiki. Na podlagi izkušenj strokovnjakov HSE Investa pri spuščanju v pogon, t. i. commissioning, za najzahtevnejše energetske objekte, nas je partner iz tujine angažiral za izvajanje storitev spuščanja v pogon opreme na črpalne hidroelektrarne Ingula v JAR ter kontrolo kakovosti strojnih naprav. Gre za črpalno elektrarno s štirimi agregati, vsak moči 373/394 MVA oz. skupne moči 1372 MW.

Čeprav imamo v Sloveniji zgolj dve vetrnici, hkrati pa nobenega vetrnega polja, najdemo med referencami družbe HSE Invest 20 MW močno vetrno polje Glunča. Kaj ste delali pri tem hrvaškem projektu in kdaj?

Družba HSE Invest je za Petrol med letoma 2015 in 2016 izvajala storitve svetovalnega inženiringa pri izgradnji vetrne elektrarne Glunča (devet vetrnih agregatov Siemens 2,3 MW 80m). Naše storitve so obsegale tako izdelavo skrbnega pregleda projekta, neodvisno svetovanje naročniku kot tudi supernadzor nad gradnjo objekta ter pregled projektne in investicijske dokumentacije. Naši strokovnjaki so aktivno sodelovali tudi pri spuščanju agregatov v pogon ter na tehničnih pregledih opreme. Omenjen projekt za nas predstavlja veliko referenco in potrditev našega strokovnega znanja za vse ostale vetrne projekte v regiji, upamo pa, da kmalu tudi na domačih tleh.

Trenutno se zdi, da je največ investitorjev navdušenih nad vlaganji v sončne elektrarne. Kako je z vključevanjem velikih sončnih elektrarn, torej tistih z močjo nad enim megavatom, v naš elektroenergetski sistem?

Pri razvoju projekta SE Prapretno so se pokazali nekateri izzivi, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, umeščanju in vklapljanju velikih sončnih elektrarn v elektroenergetski sistem. Pri vključevanju sončnih elektrarn nad enim megavatom moči se namreč pojavljajo težave s prenosno zmogljivostjo obstoječega distribucijskega omrežja, saj je le-to na nekaterih lokacijah glede na razpoložljivo moč sončne elektrarne poddimenzionirano. Ponekod se mora za izvedbo priključitve v distribucijsko omrežje investirati v izgradnjo novih srednjenapetostnih vodov do RTP, na nekaterih lokacijah pa se načrtujejo priključitve na prenosno omrežje ter posledično izgradnja oz. dograditev 110 kV stikališč ter ostale potrebne opreme za transformacijo energije in vodenje ter zaščito naprav. Vsi ti vložki v priključek predstavljajo kar precejšen strošek ter vplivajo na ekonomiko projekta.

»Blok 6 je proizvodni objekt, brez katerega si v Sloveniji trenutno še ne moremo predstavljati zadostne samooskrbe z električno energijo in zanesljivega delovanja našega elektroenergetskega sistema. «

HSE v zadnjem obdobju prevzema aktivno vlogo na področju okoljskega gradbeništva, katerega namen je blaženje posledic podnebnih sprememb. Lahko opišete kakšen tovrstni projekt?

Eden izmed takih projektov je projekt protipoplavne ureditve Selške Sore – druga faza. Izvajamo ga za končnega naročnika, Direkcijo Republike Slovenije za vode, v našem obsegu del pa izdelujemo projektno dokumentacijo, torej dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, za izvedbo gradnje, projekt izvedenih del ter navodila za obratovanje in vzdrževanje. V sklopu projekta se načrtuje visokovodni zadrževalnik z višino pregrade 25 metrov in širine 70 metrov v kroni pregrade z vso pripadajočo opremo, most razpona približno 70 metrov, približno 950 metrov ceste s kolesarsko stezo, ureditev struge Selške Sore na odseku približno enega kilometra ter ostali pripadajoči objekti, kot so telekomunikacijski in elektro vodi. Cilj projekta je zaščita Železnikov in dolvodnih območji pred ekstremnimi poplavnimi dogodki, ki jih bo s podnebnimi spremembami vedno več. Gre za izjemno kompleksen in zahteven projekt, na katerega smo zelo ponosni.

Preden se prišli v HSE Invest, ste bili v HSE vodja projekta srednja Sava in tako tudi eden najbolj aktivnih pogajalcev za podpis koncesijske pogodbe. Zakaj Slovenija potrebuje verigo hidroelektrarn na srednji Savi?

Trenutno stanje na energetskih trgih dokazuje, kako pomembno je imeti čim več lastnih energetskih virov, predvsem obnovljivih. Slovenija je ena najbolj vodnatih držav na svetu in to je dobrina, ki nam je na voljo. Seveda si ne želimo energetsko koristiti vsega vodnega potenciala, smiselno pa je, da se izkoristi vsaj najbolj primerne lokacije.
Območje srednje Save je ena izmed takih lokacij, pri čemer bi povezali energetsko rabo vode iz obstoječih hidroelektrarn na zgornji in spodnji Savi v celoto. To bi pomenilo tudi optimalno delovanje obstoječih hidroelektrarn na reki Savi, s tem pa bi tudi delno zmanjšali potrebo po novih energetskih projektih. Največja dobrobit takšnega projekta pa je večnamenska raba prostora, s katero se omogočajo tako ureditev vodotokov, protipoplavna zaščita, športno-rekreacijski namen, ureditev infrastrukture in druge koristi za širšo skupnost.
Z energetskega vidika so hidroelektrarne, poleg same proizvodnje električne energije, zelo pomembne tudi kot hranilniki energije, tako za uravnavanje elektroenergetskega sistema kot tudi prenos energije v čas, ko je ni. To pomeni, da so sončne elektrarne in hidroelektrarne zelo kompatibilne: hidroelektrarne omogočajo uravnavanje nihanja proizvodnje iz sončnih elektrarn in prenašajo proizvodnjo v večerni in nočni čas, ko sončne elektrarne ne morejo delovati.

»Hranilniki so postali zelo pomembni in zagotavljajo prožnost, ki je zelo pomembna za operaterja prenosnega sistema«

Hidroelektrarne na spodnji Savi so bile eden prvih projektov HSE Investa po njegovi ustanovitvi. Pri katerih je družba HSE Invest sodelovala in v kakšni funkciji?

Projekt izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi je bil dejansko projekt, zaradi katerega je bil HSE Invest ustanovljen. V okviru projekta smo izvajali popoln nabor storitev svetovalnega inženiringa, od najzgodnejših faz projekta do primopredaje objektov naročniku. Izvajali smo postopke umeščanja v prostor, pridobivanja dovoljenj in soglasij, ekonomske storitve, pravne storitve, izbore izvajalcev, nadzor po gradbeni zakonodaji, prevzeme in kontrole v tovarnah dobaviteljev, spuščanje v pogon, izdelavo aplikativne programske opreme, izdelavo investicijske dokumentacije in številne ostale storitve do pridobitve uporabnega dovoljenja. Gre za dolgotrajen projekt in upam, da bo kmalu omogočena gradnja zadnje hidroelektrarne v verigi – HE Mokrice.

Kako pomembne za energetski sistem pa so male hidroelektrarne?

Male hidroelektrarne so v večini primerov priključene na distribucijsko omrežje in je torej njihov vpliv bolj »lokalen«; vseeno pa doprinesejo pomemben delež v energetski sistem države. Predstavljajo sorazmerno konstanten in predvsem celodneven obnovljiv vir energije, ki s svojim delovanjem izboljšuje stanje distribucijskega omrežja.

Kaj pa hranilniki električne energije? So že dovolj razviti, da bi zanje lahko rekli, da so pomembni za elektroenergetski sistem?

Hranilniki so postali zelo pomembni in zagotavljajo prožnost, ki je zelo pomembna za operaterja prenosnega sistema, ELES. Osnovni postulat obratovanja elektroenergetskega sistema je zagotavljanje stabilne frekvence, ki naj bi bila 50 Hz. Vemo pa, da se poraba in proizvodnja spreminjata. Zato moramo za uravnavanje frekvence izkoriščati vire prožnosti. To sistemski operaterji počnejo že od nekdaj. Zdaj je drugače le to, da se pojavljajo novi viri prožnosti, ki jih prej niso poznali oziroma uporabljali. Zaradi vključevanja vse večjega deleža obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem potreba po virih prožnosti narašča, baterijski hranilniki pa z razvojem tehnologij nudijo dovolj visoko energijsko gostoto in so že cenovno ustrezni.

»Pomembno je imeti čim več lastnih energetskih virov, predvsem obnovljivih.«

Ob vsem naštevanju obnovljivih virov energije, hranilnikov ipd. pa ne moremo prezreti še vedno delujoče termoelektrarne. TEŠ je v današnjem energetskem svetu nekakšen posebnež, brez katerega pa bi bili hitro v temi. Projektirali so ga v HSE Invest, verjetno je šlo za doslej največji vaš projekt?

Da. Blok 6 je bil velik projekt, izjemnega pomena za elektroenergetski sistem Slovenije in bližnje okolice. Če samo povzamem, smo v procesu njegove gradnje pripravili razpisno dokumentacijo in razpise ter kot inženiring podjetje zagotavljali dodaten nadzor nad projektom tudi skladno z EBRD standardi. Kot pravite, blok 6 je proizvodni objekt, brez katerega si v Sloveniji trenutno še ne moremo predstavljati zadostne samooskrbe z električno energijo in zanesljivega delovanja našega elektroenergetskega sistema.

Katere projekte vidite kot prihodnost družbe HSE Invest?

Glede na trenutno stanje v energetiki je pričakovati hitro povpraševanje po načrtovanju in gradnji novih razpršenih proizvodnih virov energije, predvsem iz obnovljivih virov. Govorim predvsem o velikih sončnih elektrarnah, večjih enotah hidroelektrarn ter vetrnih poljih. Ker pa je težava pri uravnavanju stabilnosti frekvence in tudi hranjenju viškov energije, bo velika pozornost namenjena hranilnikom energije: baterijskim hranilnikom, črpalnim elektrarnam, vodikovim tehnologijam in podobno. V naši družbi imamo s takimi projekti že veliko izkušenj, dodatno pa se še krepimo s kompetentnimi kadri.

Petja Rijavec in Ksenija Koren