/ POGOVOR: Mag. Irena Vodopivec, vodja področja Kadri in plače v Premogovniku Velenje

POGOVOR: Mag. Irena Vodopivec, vodja področja Kadri in plače v Premogovniku Velenje

Premogovnik Velenje najpogosteje povezujemo z besedo premog, rudnik, rudarji, toda danes – ko je naš pogled vse bolj usmerjen v prihodnost, ki je neobhodno povezana s prestrukturiranjem Šaleške doline – naša dejavnost zahteva ljudi, ki imajo široko znanje. Prehod v brezogljično družbo je dejstvo, se pa ob svetovni energetski krizi, ki smo ji priča, zastavlja vprašanje, ali bo do njega res prišlo že čez dobrih deset let, kot je zapisano v letos sprejeti strategiji za izhod iz premoga. Ne glede na to, ali se bo to zgodilo leta 2033 ali kasneje, bomo delovna mesta, povezana z rudarstvom, potrebovali še najmanj 15 let po prenehanju odkopavanja oz. Za ves čas zapiralnih del, z oblikovanjem obstoječih znanj v nove programe pa jih bomo zagotovili tudi za čas, ko bo Premogovnik Velenje prenehal s svojo dejavnostjo.

O kadrovskih izzivih v Premogovniku Velenje smo se pogovarjali z mag. Ireno Vodopivec, vodjo področja Kadri in plače v Premogovniku Velenje.

Premogovnik Velenje se že dalj časa sooča s kadrovskim primanjkljajem, še posebej kadrov, ki so ključni za pridobivanje proizvodnje, kaj je glavni razlog za to?

Premogovnik Velenje je še vedno sodobno podjetje, ki zaposluje številne inženirske, tehnične ter druge strokovne poklice – imamo veliko strokovnega znanja, ki ga želimo v Dolini ohraniti tudi po obdobju prestrukturiranja. Žal je v medijih premalokrat izpostavljeno, da vsa znanja, ki jih podjetje ima in potrebuje, predstavljajo možnosti za nadaljevanje delovne kariere tudi po prenehanju odkopavanja premoga. K strahu pred tem, da poklicev, povezanih z rudarstvom, v prihodnosti ne bomo več potrebovali, je še dodatno pripomogla  letnica 2033. Kljub temu želimo poudariti, da Premogovnik Velenje skupaj s hčerinskimi družbami že zdaj intenzivno dela na idejah in projektih, ki bodo osnova za prihodnost energetske lokacije v Šaleški dolini. V hčerinskih družbah Skupine Premogovnik Velenje pa že nekaj let svoj prodajni in storitveni program razvijajo in usmerjajo na trg izven matične družbe. V prihodnjih letih bo ta usmeritev še bolj intenzivna. Poleg tega so bile v zadnjih letih in še tudi lani s strani lastnika, države in Evropske unije zelo jasne usmeritve za zmanjševanje proizvodnje in posledično tudi število zaposlenih. . Ta trend je seveda nemogoče obrniti čez noč.
To sta glavna razloga, zakaj je interes za šolanje v rudarskih poklicih v zadnjih letih, kljub štipendiranju, precej upadel. Če smo v minulem šolskem/študijskem letu sklenili 35 pogodb o štipendiranju, se je v šolskem/študijskem letu 2022/2023 zanj zanimalo manj kot 10 dijakov oz. študentov. Posebno težavo predstavlja nadomeščanje zaposlenih zaradi upokojevanja, saj smo se v minulih letih soočali s številnimi upokojitvami, ki pa jih nismo uspeli pravočasno nadomestiti.

Kako vpliva količina proizvodnje na število zaposlenih?

Drži, da se število zaposlenih z leti spreminja. To dokazuje dejstvo, da je bilo v Premogovniku Velenje okrog leta 1990 nekaj več kot 5000 zaposlenih, konec leta 2021 pa »le« 1152. Zaradi sprejetja Nacionalne strategije izstopa iz premoga, da naj bi premog odkopavali še samo do leta 2033, smo se primorani prilagajati k postopnemu zmanjševanju proizvodnje, posledično tudi optimiziranju števila zaposlenih. Na število zaposlenih v prvi vrsti vplivajo potrebe po proizvodnji premoga,  ki se v našem premogovniku v prihodnjih letih spreminja. Namreč iz kombinirano vertikalne/horizontalne proizvodnje prehajamo na popolnoma horizontalno. V tem času tako prehajamo v zanimive razmere, ko bomo za manjše proizvodne količine potrebovali še vedno enako ali celo višje število zaposlenih, prav tako bomo poklice, povezane z rudarstvom še vedno potrebovali tudi v obdobju zapiranja Premogovnika.

Kako se soočate s splošnim pomanjkanjem delovne sile na trgu?

Tako kot druga podjetja se tudi v Premogovniku Velenje soočamo s splošnim pomanjkanjem ustreznega kadra na trgu delovne sile. . Iskanje ustreznih kadrov dodatno otežuje dejstvo, da je pri nas delo zaradi težkih pogojev dela med mladimi vse prej kot privlačno.
V Premogovniku Velenje se skupaj s Šolskim centrom Velenje z različnimi pristopi trudimo, da bi bil vpis v programe, ki so povezani z rudarstvom, boljši. Zelo dobro sodelujemo z Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, saj potrebujemo tudi inženirska znanja. Naši strokovnjaki kot predavatelji pomembno vplivajo na študijske programe s konkretnimi nalogami iz praktičnega okolja in tako omogočajo študentom boljši vpogled v delovanje podjetja. Izobraževanje kadrov namreč ni več le izbira, postalo je nujno. Žal pa vsako leto znova ugotavljamo, da je zanimanje za te poklice  vedno manjše. Kader skušam privabiti z različnimi aktivnostmi – organiziramo »dan odprtih vrat« za devetošolce okoliških osnovnih šol, sodelujemo pri različnih tehničnih delavnicah, smo aktivni partner pri izvedbi informativnih dni, sodelujemo z ravnatelji,  s profesorji in svetovalnimi delavci, štipendistom poleg štipendij nudimo tudi številne druge ugodnosti. Vzpostavljeno imamo organizacijsko enoto Praktično izobraževanje, v okviru katerega imajo vsi učitelji in inštruktorji ter mentorji pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo za delo z dijaki in študenti na obvezni praksi. Odzvali smo se tudi na javni poziv Mestne občine Velenje za sofinanciranje štipendij za deficitarne poklice v šolskem oz. študijskem letu 2022/2023. Kljub naštetemu, predvsem zaradi velike medijske pozornosti zapiranju Premogovnika,  pri pridobivanju dijakov in zaposlenih nismo tako uspešni, kot bi si želeli.
Naša skupna naloga torej je, da ustvarimo zaposlitveno varno okolje, zagotovimo kakovostne izobraževalne programe, zanimiva in perspektivna delovna mesta, saj bomo le na ta način spodbudili razvoj celotne regije ter v tem okolju zadržali mlade, da ne bodo odhajali drugam. Znanje, ki ga dijaki in študentje osvojijo med šolanjem oz. študijem, je namreč neprecenljivo za nadaljnji razvoj tako države kot občin in regij, od koder mladi prihajajo.

Na področju prenosa znanja in izkušenj na mlajše rodove podjetje čaka še veliko dela.

Znanje zaposlenih ima veliko težo – še posebej v naši dejavnosti, ko gre za izjemno specifična znanja – zato ga je treba ohranjati in deliti, saj v nasprotnem primeru ne ostaja v podjetju, ampak ga zapušča skupaj s posamezniki. Znan, ki jih zahteva naš proizvodni proces, žal, zadnja leta nismo ustrezno prenašali na mlajše rodove, zato moramo na tem področju veliko nadoknaditi. Nujno je, da zaposleni, ki imajo primerno znanje in veščine za delo, to znanje prenašajo na svoje naslednike. Bistvo je v povezovanju. V preteklih letih smo skupaj s Šolskim centrom Velenje razvili resnično dober model izobraževanja novih generacij dijakov in tovrstne izkušnje so nam bile v veliko pomoč pri uvajanju vajeništva. Bili smo eden glavnih pobudnikov za razširitev nabora poklicnih programov, ki se izobražujejo v vajeniški obliki, kar naj bi prispevalo k prenosu znanja in izkušenj na mlajše rodove z namenom lažjega prehoda iz izobraževanja v sam delovni proces. Tako bi lahko pridobili tiste kompetence, ki jih naše podjetje nujno potrebuje. Razvili bomo integrirani sistem mentorstva, ravno tako z namenom povečevanja kakovosti medgeneracijskega prenosa znanja in sodelovanja. Zaradi pretekle usmeritve zmanjševanja števila zaposlenih sistemi niso zaživeli tako, kot bi si želeli.

»Če želimo kader vzgajati za jutri, moramo začeti že danes «

Kako bo Premogovnik v prihodnosti izkoristil potencial oz. dragoceno znanje in kompetence že zaposlenih?

Znanja je v Premogovniku Velenje ogromno, to znanje se je akumuliralo skozi desetletja sistematičnega in strokovnega dela. Naše zaposlene spodbujamo za pridobitev višje stopnje formalnega izobraževanja, tiste z neustrezno izobrazbo pa v prekvalifikacije. Naše tehnološko in strokovno znanje predstavlja veliko priložnost za nove projekte in nove izzive, ki bodo pripomogli k ohranitvi delovnih mest, ne samo s področja energetike, ampak tudi številnih drugih.  S pomočjo internega in zunanjega usposabljanja imajo zaposleni možnost pridobiti široka znanja za lažjo vključitev in večjo konkurenčnost na trgu dela po zaprtju premogovnika. Vzpostavili in pridobili smo nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklica pomočnik rudarja in rudar. Izpostaviti velja, da za prihodnost podjetja niso pomembna zgolj strokovna znanja, ampak tudi širša znanja, kot so organiziranje  dela, vodenje procesov, inovativnost, timsko delo ipd., skratka znanja in veščine, ki pomenijo razvoj in napredek. Zmotno je prepričanje, da v našem Premogovniku poslovna in humanistična znanja niso potrebna, ravno nasprotno – so in bodo zaradi generacij, ki se zaposlujejo zdaj, vedno bolj.

Premogovnik Velenje je v svoji regiji eden večjih zaposlovalcev, o kakšnih številkah je govora? Od kje prihajajo na novo zaposleni?

Zavedati se je potrebno, da morajo naši ključni kadri zadostiti določenim fizičnim in psihičnim zahtevam, saj delo poteka v specifičnih pogojih. Takšnega dela ne zmore opravljati vsak, zato novozaposlene skrbno uvedemo v delo, varnost in zadravje zaposlenih sta na prvem mestu.
Žal kljub intenzivnemu iskanju, kadra v naši dolini in širše nismo dobili, , zato smo bili primorani pridobiti kader celo iz tujine, natančneje iz Bosne in Hercegovine. Gre za zaposlene, ki že imajo izkušnje na področju premogovništva. To predstavlja  izziv predvsem na področju sporazumevanja, zaradi česar smo postopkom uvajanja v delo namenili posebno pozornost. Sodelavci so jih v svojo sredino lepo sprejeli, česar smo še posebej veseli. V letošnjem letu je bilo izpeljanih že več kot 30 zaposlitev delavcev iz tujine, do konca leta 2022 pa je predvidenih še 40.
Skupina Premogovnik beleži danes preko 2000 zaposlenih. Na področju rudarstva, strojništva in elektrotehnike smo v letu 2021 v celotni Skupini PV zaposlili 90 novih sodelavcev. Tudi v letošnjem letu nadaljujemo z novimi zaposlitvami V letu 2023 je za potrebe proizvodnega procesa predvidenih še okoli 200 novih zaposlitev.
Dokler bo potrebno zagotavljati proizvodnjo iz premoga za potrebe Termoelektrarne Šoštanj, se število zaposlenih v proizvodnem procesu ne bo bistveno spreminjalo. Po prenehanju odkopavanja premoga oz. zaključku zapiralnih del, ki bodo predvidoma trajala vsaj še petnajst let po koncu obratovanja Premogovnika, pa bodo pred nami novi izzivi za zagotavljanje delovnih mest. Na to se že zdaj intenzivno pripravljamo, saj posamezne enote Premogovnika Velenje že danes v določenem deležu nastopajo na trgih, enako velja za odvisne družbe. Naša skupna naloga pa je, da bomo prepoznali številne priložnosti, ki bodo omogočile nove projekte z novimi delovnimi mesti, zanimivimi in perspektivnimi za mlade.

Metka Marić, Služba za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje

floater