V Termoelektrarni Šoštanj d.o.o. (TEŠ) in Holdingu Slovenske elektrarne d.o.o. (HSE) smo prepričani, da smo izpolnili vse pogoje za poroštvo, določene s strani Vlade RS. Prav tako se ne čutimo in nismo odgovorni za škodo, ki bo nastala v primeru prekinitve pogodbe z Alstomom, saj smo storili vse, kar je v naši moči in pristojnosti, da do tega ne bi prišlo.
TEŠ in HSE sta v zadnjem času z namenom pospešitve postopkov za izdajo poroštva RS za izgradnjo nadomestnega bloka 6 (TEŠ 6) poslala pristojnim ministrstvom več dokumentov, s katerimi sta pojasnila, na kakšen način bodo realizirani sklepi vlade, sprejeti na seji vlade 23. februarja 2012. Vseh pet sklepov je dokazljivo izvedljivih in bodo realizirani, in sicer:
1. »Investitor mora opraviti pogajanja z vsemi dobavitelji s ciljem znižanja vrednosti iz NIP 4 in jih čim bolj približati vrednostim iz NIP 3, pri čemer morajo biti v končni vrednosti zajeti vsi stroški.«:
Poslovodstvo TEŠ se je zavezalo, da končna vrednost investicije v nadomestni blok 6 ne bo presegla vrednosti 1.302.747.100 € iz NIP 4, skupaj s stroški financiranja. Sklep Vlade pravi, da se mora investitor približati vrednostim iz NIP 3, pri čemer morajo biti v končni vrednosti zajeti vsi stroški. Ponovno poudarjamo, da je TEŠ pod vodstvom dr. Uroša Rotnika pripravil NIP 3, v katerega niso zajeli vseh stroškov; tako npr. se je nadomestni objekt poslovne zgradbe izvajal brez investicijskega načrta in zato dr. Rotnik za leto 2009 tudi ni dobil razrešnice skupščine. Prav tako niso bili vključeni stroški krožišča, priprave gradbišča itd Vse te stroške smo vključili v NIP 4. V pojasnilih, ki smo jih poslali vladi glede vrednosti investicije smo jasno zapisali, da so primerljive postavke v NIP 4 za 22 mio € nižje od postavk v NIP 3. Pri NIP 4 torej nismo izključevali nobene postavke, kot je povedal minister Černač, temveč smo jih vključevali. V NIP 4 smo v posebni tabeli prikazali in v tekstu pojasnili vsa odstopanja od NIP 3 (vsi ti podatki pa so dostopni tudi na spletnih straneh TEŠ in HSE, kjer je objavljen NIP 4).
2. »Med Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj mora biti pred odobritvijo državnega poroštva sklenjena pogodba o dolgoročni dobavi lignita po maksimalni ceni iz NIP 4 (2,25 €/GJ).«
Glede dolgoročne dobave premoga po maksimalni ceni iz NIP 4 je bil med HSE, PV in TEŠ sklenjen aneks h tripartitni pogodbi, ki je bil potrjen s strani obeh pristojnih nadzornih svetov družb PV in TEŠ, medtem ko v skladu z Aktom o ustanovitvi HSE d.o.o. takšna potrditev na NS HSE ni potrebna. V izogib zapletom bodo podpisniki sprejeli dodatek k aneksu, s katerim bodo dopolnili 6. člen aneksa št. 1 in s tem popolnoma zadostili zahtevi ministra Černača. Sicer pa je zaveza okoli cen premoga v celoti v skladu s tem, kar piše v NIP 4.
3. »Investitor mora zagotoviti dokončanje projekta po priloženem terminskem načrtu (uporabno dovoljenje do 15.2.2016).«
To je pogoj, ki ga je možno realizirati, je pa odvisen od sprejetja poroštva v Državnem zboru Republike Slovenije in na katerega nimamo vpliva. Do 31.7.2012 morajo biti izpolnjeni vsi pogoji za črpanje kredita EIB (izdano veljavno poroštvo Republike Slovenije) v vrednosti 440 mio €. Če realizacija črpanja kredita EIB ne bo možna, to pomeni suspenz pogodbe z Alstomom in po najoptimalnejšem scenariju povzročitev do šestmesečnega zamika pri izvedbi projekta, posledično pa tudi njegovo podražitev. To pa bi povzročilo neizpolnjevanje dveh pogojev Vlade RS (cena in termin realizacije projekta), ki sta danes še izpolnjena (do 17.6.2012) in jih je še možno realizirati.
4. »Investitor mora zagotoviti vse pogoje za doseganje donosnosti projekta v skladu s Predlogom sektorske politike za področje energetike.«
Investitor zagotavlja, da je donosnost na lastniški kapital nad 9 %, kot je to zahtevano v predlogu Sektorske politike za področje energetike. Ta podatek, kot tudi vsi ostali ekonomski kazalci investicije, so bili recenzirani s strani več domačih in tujih strokovnih institucij. Hkrati je potrebno poudariti, da projekt presega zahtevane donosnosti, ki jih predpisuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.
5. »Omejitev izpustov emisij CO2 mora biti skladna z investicijskim programom.«
Tudi ta sklep vlade bo s strani investitorja v celoti upoštevan. Ob tem je smiselno poudariti, da je nadomestni blok 6 pripravljen tudi na zajemanje in skladiščenje CO2. To pomeni, da bi bile v primeru prigradnje naprave za zajemanje in skladiščenje CO2 emisije iz TEŠ ničelne ali skorajda ničelne.
Sedanji vodstvi TEŠ in HSE sta prevzeli projekt v točki, ko so bile podpisane že vse glavne pogodbe in je bil projekt že globoko v izvajanju. Prav tako so že bila pridobljena vsa pomembnejša soglasja za financiranje projekta.
Z zavedanjem, da gre za eno največjih investicij v samostojni Sloveniji (ter za državno premoženje), smo za njeno transparentnost izvedli vrsto ukrepov. Opravili smo reorganizacijo družbe, projektne skupine, nadzora nad projektom, poročanja in spremljanja. Izpeljali smo pregled vseh do tedaj izpeljanih postopkov in jih tudi predali ustreznim pristojnim organom. Hiteli smo s pridobivanjem gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja, ki je po terminskem načrtu zamujalo že šest mesecev. Odprli smo tudi pogajanja z dobaviteljem glavne tehnološke opreme Alstomom in dosegli omejitev eskalacijske formule navzgor, kar je pomenilo, da smo določili investicijsko vrednost izgradnje nadomestnega bloka 6. Vzporedno s tem smo se lotili priprave NIP 4, ki je zajel vse stroške, ki do tedaj niso bili vključeni. Za številkami, ki so zapisane v NIP 4, stojimo (seveda le v primeru da bo poroštvo pravočasno izdano) in smo v zadnjem letu in pol vseskozi delovali v smeri, da ob kakovosti dosežemo tudi nižjo ceno. Zato smo lahko vse do danes z vso gotovostjo trdili, da cena izgradnje nadomestnega bloka 6 ne bo presegla vrednosti, zapisane v NIP 4, v kateri je upoštevana tudi cena montaže.
Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se pojavljajo namigovanja o ne-transparentnosti projekta in o izključni odgovornosti vodstva projekta. Odkar vodi projekt sedanje poslovodstvo TEŠ, si upamo zagotoviti, da smo storili vse za njegovo preglednost in vsak, ki je želel pridobiti relevantne informacije, jih je lahko pridobil. Trditve, da se je zahteva po poroštvu EIB pojavila šele z novim vodstvom projekta, so v celoti neresnične. O državnem poroštvu za projekt sta se 2.3.2009 pogovarjala predsednik EIB, gospod Maystadt, in predsednik takratne vlade, gospod Pahor. Novo vodstvo TEŠ je prevzelo dolžnosti šele 11.11.2010 in v mesecu dni postavilo novo projektno organiziranost z novimi odgovornimi nosilci projekta.
Lastniku je bila posredovana vsa relevantna dokumentacija, ki izvedljivost sklepov vlade z dne 23.2.2012 potrjuje. Vse Vlade RS do sedaj so dajale pisne izjave, da projekt podpirajo; te izjave so dale ne le TEŠ, temveč tudi EIB in EBRD, zato ne razumemo zavlačevanja s poroštvom. Ministru Černaču pa je verjetno tudi poznano, da je za začetek postopka izdaje poroštva na podlagi soglasja ministrstva za finance, ki je bilo izdano 8.1.2010, pristojna Vlada RS.
Minister Černač je danes tudi izjavil, da je bilo nespametno podpisati aneks za podaljšanje roka suspenza. S takšno trditvijo se ne moremo strinjati; če aneksa ne bi podpisali, bi namreč do suspenza prišlo že v zaključku leta 2011, vključno z vsemi stroški in negativnimi posledicami, ki nam pretijo sedaj.
Ob navedbah, da je TEŠ samovoljno določil datum izdaje poroštva (20.5.2012), je potrebno poudariti, da je ministrstvo za finance dalo soglasje h pogodbi za izdajo garancije, v kateri je določeno, da je rok za izdajo poroštva najkasneje 24.11.2011. Prav tako je ministrstvo za finance dalo soglasje k vsebini pogodbe z EBRD, kjer je rok za izdajo poroštva določen na 12.1.2012. To, da je TEŠ in HSE uspelo rok za izdajo poroštva premakniti na 20.5.2012, je kvečjemu uspeh pogajalske skupine, ki si je ves ta čas prizadevala za ohranjanje projekta v zastavljenih časovnih in finančnih okvirih.
V osnovni pogodbi iz leta 2008 je definirano, da lahko Alstom v vsakem trenutku zahteva dokazilo zaprtja finančne konstrukcije in je v primeru neizpolnitve upravičen izvesti suspenz projekta. Ker državno poroštvo do 24.11.2011 ni bilo sprejeto, bi Alstom to lahko storil že decembra 2011. Zaradi politične situacije in prihajajočih volitev je pristal na podaljšanje ne-uveljavljanja suspenza le do 20.5.2012. To je pogojeval zaradi pripravljenosti odloga plačil preko 92 mio EUR do konca julija 2012. Torej ne drži trditev ministra Černača, da je TEŠ pristal na ta termin, ampak gre za čas, do katerega je bil Alstom pripravljen podaljšati začetek suspenza od 24.11.2011 dalje ter s tem slovenski politiki dati čas za odločitev.
Naj na koncu še enkrat poudarimo, da nas pristojni organi niti enkrat niso pozvali bodisi k predstavitvi dokazov, da so sklepi vlade realizirani, ali pa se odzvali na naše pobude k dodatnim pojasnilom, ki smo jih predlagali v vsakem dopisu. Za sprožitev postopka Alstoma o začetku suspenza 17.6.2012 se tako ne čutimo in nismo odgovorni. Pogoje vlade smo izpolnili in storili vse, da projekt obdržimo v zastavljenih finančnih in časovnih okvirih. Žal pa se je zaradi neodločnosti lastnika projekt izgradnje TEŠ 6 znašel v veliki časovni stiski. Po podpisanih aneksih s konzorcijem bank, ki jamčijo za prvi del posojila EIB (110 mio €) in z EBRD, ki projekt financira z 200 mio €, bi moralo biti državno poroštvo izdano najkasneje do 31.7.2012. To pomeni, da bi morali že v juniju združiti drugo in tretjo obravnavo predloga Zakona o poroštvu in ga še na junijski seji sprejeti. S tem bi lahko Ministrstvo za finance RS zaključilo tudi pogajanja z EIB o pogodbi o poroštvu, pravočasno pa bi se lahko pripravila tudi pogodba o ureditvi razmerij s TEŠ, ki jo v imenu Republike Slovenije podpišeta minister, zadolžen za energetiko, in minister, zadolžen za finance.
Vse podatke o projektu TEŠ 6 pa najdete tudi na spletnih straneh HSE in TEŠ.
Dodatne informacije: [email protected]