V zadnjem času je bil HSE v javnosti deležen številnih očitkov, sodb in neresnic, povezanih z njegovim poslovanjem in poslovnimi potezami, na kar se odzivamo z naslednjimi pojasnili:
· Glede predčasnega poplačila posojila EIB v višini 110 mio EUR. Kot smo že večkrat pojasnili, je TEŠ poskušal podaljšati garancije, ki so zapadle v januarju 2016. Banke, pri katerih je TEŠ te garancije pridobil iz različnih razlogov, le-teh niso želele podaljšati pod pogoji EIB. Po skoraj celoletnih pogajanjih z EIB in bankami, ki so TEŠ dale garancije, in ob vzporedni pripravi več alternativnih scenarijev, smo se v HSE odločili za refinanciranje, s katerim smo dne 27. 1. 2016 poplačali 110-milijonsko posojilo EIB. Netočne so tudi primerjave med različnimi oblikami financiranja. Strošku 2,4% je potrebno za korektno odločanje prišteti še strošek 5-letne obrestne zamenjave, ki je lani zanašala okoli 0,4 %, in strošek, ki ga je TEŠ plačeval za »odpustek« kršitev z višini 0,6 %. Torej bi TEŠ v primeru, da bi uspeli banke prepričati, da garancije podaljšajo pod istimi pogoji, plačeval okoli 3,5 % letno, kar pa je seveda le hipotetično, saj podaljšanje ni bilo možno. V kolikor HSE ne bi ravnal kot dober gospodar in TEŠ zagotovil nadomestnega vira, bi tvegali nelikvidnost TEŠ in unovčitev državnega poroštva. Tako pa smo se temu tveganju izognili.
· Glede neizdaje obveznic HSE. Neizdaja obveznic ne vpliva na poslovanje HSE, saj imamo finančne vire zagotovljene vsaj do konca leta 2016. Vsekakor pa neizdaja za vse nas, predvsem ekipo sodelavcev, ki je šest mesecev garala v pripravah na refinanciranje, predstavlja precejšnje razočaranje. Z izvedbo zadnjega koraka v normalizaciji strukture financiranja, ki je bila porušena z zapleti pri investiciji v blok 6, bi skupini HSE zagotovili vsaj 4–5 let nemotenega delovanja in popolne osredotočenosti na optimizacijo delovanja skupine.
Glede finančnega položaja pa lahko ugotovimo, da smo v podobnem položaju kot pred letom dni s to bistveno razliko, da smo uspeli v letu 2015 nadgraditi odnose z bankami, urediti pogodbena določila vseh kreditnih pogodb na način, da ne bo več prihajalo do kršitev zavez, po dveh letih bomo objavili letno poročilo, ki ne bo vsebovalo mnenja revizorja s pridržkom, in prvič v zgodovini skupine HSE smo pridobili bonitetno oceno, ki je bila za marsikoga pozitivno presenečenje. Poslovodstvo HSE ob navedenem verjame, da bomo v najkrajšem možnem času naredili še ta manjkajoči zadnji korak in zaključili refinanciranje in finančno prestrukturiranje skupine HSE ter se v prihodnosti usmerili v aktivnosti, ki so potrebne za dolgoročno uspešnost družbe in zadovoljstvo vseh zaposlenih.
· Glede domnevno povzročene poslovne škode zaradi neizdaje obveznic. Poslovna škoda HSE zaradi neizdaje obveznic ni bila povzročena. So pa veliko poslovno škodo skupini HSE povzročile številne napačne odločitve v preteklosti, ki jih mora trenutno poslovodstvo HSE sanirati (nedokončana finančna konstrukcija ob investiciji v blok 6 TEŠ, zavajanja o ceni premoga (2,25 €/GJ), višina investicije v blok 6 itd.).
· Glede prihodnjega zadolževanja. Verjamemo, da sta še vedno odprti možnosti najeti dolgoročne bančne kredite ali izdati obveznico. V naslednjih tednih bomo ponovno preverili vse predpostavke in se odločili za najustreznejšo možnost.
· Glede možnosti unovčitve državnega poroštva. Unovčitev državnega poroštva zaradi neizdaje obveznic HSE ni ogrožena. HSE je z izjemno skrbnostjo, stalno komunikacijo z bankami in pripravo alternativnih scenarijev financiranja to grožnjo, ki je izhajala predvsem iz nedokončane in neustrezne strukture financiranja investicije v 6. blok TEŠ, v letu 2015 in januarju 2016, ko je bilo najbolj kritično, odpravil, za naprej pa minimiziral. V letu 2015 smo tako dosegli dogovor o aneksih k kreditnim pogodbam z EIB in EBRD, tako da v prihodnje ne pričakujemo novih kršitev pogodbenih zavez. Uspeli smo refinancirati del posojila EIB, ki je bil zavarovan z bančnimi garancijami, ki so zapadle v januarju 2016, in druge kratkoročne kredite, ki jih je bil HSE prisiljen vzeti za dokončanje investicije v blok 6. In končno, pripravili smo vse potrebno, da bomo skupini HSE zagotovili ustrezno finančno strukturo in vzdržno likvidnost tudi v prihodnje.
· Glede 400 mio EUR slabitev sredstev v TEŠ. Podatek o več kot 400 mio EUR slabitev drži. Vedeti je potrebno, da HSE računovodske izkaze pripravlja v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in jih ne prireja, kot so navajali nekateri mediji. V letu 2015 pričakujemo, da bomo, kot že rečeno, prvič po dveh letih objavili letno poročilo z revizorjevim mnenjem brez pridržka (za računovodske izkaze za prvih 9 mesecev 2015 je bilo temu tako). Slabitve žal odražajo razmere na energetskih trgih, kjer se kot vsi evropski proizvajalci soočamo z vedno nižjimi cenami elektrike na eni strani ter regulatornimi in drugimi pritiski po zviševanju stroškov na drugi strani (CO2 kuponi, stroški premoga). In pri slabitvah tudi nismo edini; naši veliki zahodnoevropski tekmeci (EON, RWE, EDF,…) svoja sredstva slabijo že zadnjih nekaj let, tudi v letu 2015. Njihove slabitve, opravljene do sedaj in iz istih razlogov, gredo v desetine milijard EUR in tudi relativno višjih od slabitev v skupini HSE.
· Glede neudeležbe izredne seje v Šoštanju 23.3.2016: V HSE smo se doslej vedno odzvali na pozive in dajali potrebna pojasnila v zvezi s poslovanjem naših odvisnih družb, še posebno na temo poslovanja družb TEŠ in PV. HSE in TEŠ ter PV socialno varnost svojih zaposlenih obravnavajo z največjo resnostjo in odgovornostjo in bodo storili vse, da bo ta ostala na največji možni ravni. Vsakršno vmešavanje politike v trenutno reorganizacijo skupine HSE, kar seje, sklicane s strani lokalnih oblasti, na nek način so, pa tej bolj škodi kot koristi.
· Glede stavke slovenske energetike, ki se začne 4. 4. 2016: V HSE napovedano stavko smatramo za nepotrebno in predvsem neosnovano.
