O energetski prihodnosti Slovenije, njenih izzivih in priložnostih so pretekli četrtek, 21. novembra 2024, razpravljali tudi na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za elektrotehniko (FE), in sicer v okviru dogodka EESTEC Olympics, ki ga je tudi letos podprl Holding Slovenske elektrarne. Našo vizijo in razvojne načrte je predstavil Miran Kavrečič, vodja službe razvojne analitike na HSE. 

Zbrane je najprej nagovoril dekan fakultete za elektrotehniko prof. dr. Marko Topič. Pohvalil je sodelujoče in poudaril, da je pridobivanje širšega znanja in mehkih veščin za študente tehničnih strok vse bolj pomembno in dragoceno. Nato je prešel k temi okrogle mize in navrgel nekaj iztočnic za pogovor: »V boju proti podnebnim spremembam se bo potrebno osredotočiti ne le na zelene tehnologije, ampak tudi spremeniti način življenja in iti korak stran od lastnega udobja.«  

Strokovnjaki iz različnih institucij so spregovorili o svojih pogledih in viziji glede podnebnih sprememb in energetskih potreb, za katere so ključni jasno začrtani cilji in več desetletna strategija, ki Sloveniji narekuje pravo smer. Dr. Tomi Medved iz Laboratorija za energetske strategije FE je dejal: »Naš cilj bi morala biti najnižja cena električne energije, ni pa ta odvisna le od nas, ampak od več dejavnikov.« Po njegovih besedah bi država morala več vlagati v upravljanje razdrobljenih virov oziroma v pametna omrežja. 

Mag. Igor Podbelšek,  vodja oddelka za vodenje in delovanje elektroenergetskih sistemov na  Elektroinštituta Milan Vidmar, pa meni: »Stroka mora slediti ciljem EU in tudi sledenje ciljem zelenih virov energije stane.« Poudaril je, da bi Slovenija morala izkoriščati predvsem obnovljive vire, s katerimi razpolaga, in izpostavil dva ključna: vodo in biomaso, pri tem pa dodal pomen uporabe hranilnikov. 

»Smo ena redkih držav, kjer je celotna energetika v lasti države,« pa je izpostavil mag. Boštjan Bandelj, delni lastnik podjetja N-gen, ter kot ključno za dobro energetsko prihodnost Slovenije predlagal: »Nujno je, da država del energetike preda v roke investitorjem in da ti prevzamejo odgovornost.« Na ta način bi se po njegovo marsikaj odvijalo hitreje, tudi do komercialno sprejemljive cena vodika, kjer Bandelj vidi velik potencial, bi v tem primeru prišli mnogo prej in ne s subvencijami, ki so škodljive, saj na kratek rok pomenijo olajšanje, na dolgi rok pa škodo.  

»Z investicijami zelenega prehoda bomo več kot nadomestili fosilne vire,« pa je napovedal vodja službe razvojne analitike HSE Miran Kavrečič in svojo tezo podkrepil z ambicioznimi načrti skupine HSE. Pri investicijah, ki jih skupina HSE načrtuje, je izpostavil tudi možnost souporabe zemljišč ter kot primer dobre prakse navedel sončno elektrarno Prapretno, ki leži na degradiranem območju in služi energetski izrabi. Dotaknil se je tudi podobnih projektov, kot so plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru, sočna elektrarna na brežinah akumulacijskega jezera črpalne hidroelektrarne Avče ter priložnosti, ki jih ponuja agrofotovoltaika. Pri umeščanju objektov v prostor pa je Kavrečič naštel nekatere izzive, ki jih imamo predvsem z okoljevarstvenimi organizacijami, ter opomnil: »Dejstvo je, da vsak objekt, ki ga umestiš, prostor spremeni, ga pa ne degradira in sprememba ni nujno slaba, kot v elektrotehniki negativni naboj ni nekaj slabega.« 

Strokovno omizje je odgovarjalo tudi na zanimava vprašanja slušateljev, med katerimi je bilo kar nekaj profesorjev in mnogo študentov. Vprašanja so se nanašala na regulacijo cen, pomen hranilnikov in seveda tudi jedrsko tehnologijo. Dogodek se je zaključil s povabilom na hackathon, ki bo potekal tudi v naslednjem tednu, k temu pa so lonček pristavili še vsi predstavniki podjetij in študente povabili na delovno prakso. Miran Kavrečič je študente nagovoril: »Bodite prožni na vseh področjih, saj prožnost je priložnost.«