(Maribor, 28. avgust 2019) – Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek je danes, v okviru obiskov energetskih družb severovzhodne Slovenije, obiskala tudi Dravske elektrarne Maribor (DEM), kjer smo ji predstavili razvojne projekte družbe, ter si ogledala najstarejšo slovensko veliko, še delujočo hidroelektrarno – hidroelektrarno Fala, ki je najlepši primer več kot stoletnega sobivanja okolja in ljudi s proizvodno enoto.

V DEM verjamemo, da mora biti cilj celotne družbe predvsem pa odločevalcev, v zagotavljanju stabilne, varne in primerno razpršene proizvodnje električne energije za prebivalce naše države tako danes kot čez desetletja. Zato v družbi, ki deluje v okviru Skupine HSE in zagotavlja dobro četrtino potrebne slovenske električne energije in kar 80 odstotkov tiste iz obnovljivih virov, o izkoriščenosti le-teh razmišljamo tudi v prihodnje. Podatki drugih strok in družbeno-okoljska odgovornost nas zavezujejo, da projekte razvijamo večplastno in v sodelovanju z ostalimi slovenskimi proizvajalci električne energije. Verjamemo, da lahko le povezana energetika z roko v roki z drugimi panogami zagotavlja ustrezne pogoje za različne dejavnosti (od kmetijstva do visoke tehnologije) ter da lahko z znanjem in izkušnjami s projekti, navedenimi v nadaljevanju, doprinesemo k uresničitvi zavez, ki jih je dala država glede proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, in sicer 25 odstotkov do leta 2020 (trenutno dosegamo nekaj manj kot 22-odstotni delež in vedno bolj jasno postaja, da ga ne bomo dosegli), v naslednjih desetletjih pa so načrtovani odstotki deleža električne energije, proizvedene iz OVE, še višji.

Nekatere napovedi, kot je na primer izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne, pomenijo  zgolj nadomestilo primanjkljaja tiste energije, ki je ne bo po zaprtju prvega bloka in napovedanemu zaprtju Termoelektrarne Šoštanj. Slovenija pa razpolaga še z drugimi viri, kot so voda, sonce in veter. V DEM tako načrtujemo postavitev dodatnih sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin ter drugod. Z najsodobnejšimi tovrstnimi napravami in v sodelovanju z ustreznimi institucijami smo opravili meritve vetra na področju severovzhodne Slovenije, kjer se je pokazalo nekaj vetrovno primernih lokacij. Trenutno so v začetnih fazah trije projekti. Meritve pa bomo razširili tudi na druga območja Slovenije, ki kažejo pogoje za energetsko izkoriščenost vetra. Potencialna postavitev omenjenih elektrarn, katerih viri niso stalni, pa bo zahtevala tudi postavitev črpalnih elektrarn, kjer je samo na reki Dravi deset potencialnih lokacij za njihovo postavit (načrti so najdlje pri črpalni hidroelektrarni Kozjak), in hranilnikov energije. Na obeh omenjenih področjih strokovnjaki DEM razvijajo najsodobnejše tehnologije. Ob tem načrtujemo postaviti tudi več malih hidroelektrarn na pritokih reke Drave. Zgolj trenutno načrtovani projekti (raziskave pa potekajo še na nekaterih drugih področjih) bi, če bodo realizirani, proizvodnjo Dravskih elektrarn Maribor, ki je trenutno približno 2.800 GWh letno, povečali za dobrih 1.200 GWh letno oziroma za približno 43 odstotkov.

V DEM smo prepričani, da si je nesmiselno zatiskati oči pred dejstvom, da bodo v prihodnje zadostne količine hrane, vode in energije ključni elementi družbe, ki bo želela zagotavljati optimalne pogoje za življenje in razvoj. Nenadzorovano odtekanje voda iz države bo potrebno zaustaviti ter vodo izkoristiti za namakanje kmetijskih površin, povrnitev preteklih, skoraj uničenih, ekosistemov ter jo nenazadnje izkoristiti za proizvodnjo električne energije, katere poraba bo, tako kažejo svetovni in evropski trendi, zgolj naraščala. Hidro objekti sedanjosti in prihodnosti, kot vidimo iz dobrih praks v tujini, so večnamenski objekti, ki rešijo marsikatero težavo in nadgradijo bivanje. Dejstvo je, da vsak objekt okolje spremeni, a spremembe znamo pripraviti na način, da so sprejemljive za okolje in ga lahko celo izboljšajo ter sprejemljive za družbo.

Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor, je ob tem še poudaril: »Pri vseh naših projektih do sedaj smo in bomo tudi v prihodnje sledili pogojem narave in družbe ter jih načrtovali upoštevajoč smernice in zakonodajo. Verjamemo, da ne smemo zanemariti cilja države glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in tudi ne cilja, da bo Slovenija energetsko neodvisna država tudi v prihodnje. Za oboje imamo slovenske energetske družbe sprejemljive rešitve, ki jih želimo ob podpori odločevalcev in širše javnosti v dobro vseh državljanov izpeljati.«

Mag. Stojan Nikolić, generalni direktor HSE: »Slovenija ima izjemne naravne danosti, predvsem vodni potencial, ki nam omogoča in hkrati olajšuje načrtovanje in izvajanje trajnostnih projektov. Skupina HSE je, na čelu z Dravskimi elektrarnami Maribor, tako danes največji slovenski proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov in ni dvoma, da bo to ostala tudi v prihodnje. Naši strateški načrti so namreč osredotočeni na ekonomsko in energetsko upravičene investicije v obnovljive vire energije, ki bodo potekale v sozvočju z lokalnimi skupnostmi. Pred nami je tako zanimivo obdobje, ki ga bo zaznamoval postopen prehod v brezogljično družbo in v katerem bo skupina HSE odigrala eno ključnih vlog.«

Mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo pa je dodala: »Svet je na prelomnici – postopoma postajamo brezogljična družba. In pri tem prehodu ima eno od ključnih vlog energetika. Po delovnih srečanjih z vodstvi energetskih podjetij in ogledih delovanja nekaterih naših energetskih objektov lahko s še večjo gotovostjo rečem, da je slovenska energetika v vrhunski formi. Elektrarne in energetska podjetja zagotavljajo zanesljivost oskrbe z električno energijo, pa tudi drugimi energenti. Naša skupna naloga je zagotoviti, da tako ostane tudi v prihodnosti, in za to tudi že postavljamo nove temelje. Sprejemamo Nacionalni energetsko-podnebni načrt (NEPN) in Energetski koncept Slovenije (EKS), v katerih si bomo postavili uresničljive cilje in tudi povedali, kako jih bomo uresničili. Naše rešitve bodo strokovno utemeljene in dobro premišljene, da jih bomo lahko potem tudi izvajali kot predvideno.«

Dodatne informacije: Majna Šilih, vodja Službe za komuniciranje DEM, [email protected]