V skupini HSE smo včeraj, dne 27.2.2020, spremljali potrditev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta na Vladi. V ključnih segmentih dokument ostaja neustrezen, sprejetje dokumenta s tako vsebino pa bo za skupino HSE pomenilo velik izziv pri učinkoviti realizaciji naših razvojnih ciljev na področju OVE, pri izgradnji novih PPE za nadomeščanje električne energije iz premogovnih blokov in načrtu  opuščanja rabe domačega premoga za proizvodnjo električne energije.

 NEPN kljub temu, da po novem predvideva nadaljevanje začetih predinvesticijskih aktivnosti na področju preučevanja možnosti izrabe OVE, še vedno ne vsebuje jasne navedbe konkretnih/potrebnih HE projektov na srednji Savi do leta 2030. Hkrati tudi:

• ne predvidi podpisa koncesijske pogodbe za izgradnjo HE na srednji Savi v 2020;
• ne predvidi nadaljevanja prostorskega umeščanja v prostor v  letu 2020 za HE, za katere so že pričete aktivnosti v zvezi s sprejetjem državnega prostorskega načrta (HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke);
• ne predvidi zagotovitve financiranja in hkratne izgradnje neenergetske infrastrukture drugih koristnikov voda/prostora (država, lokalna skupnost, …).

To bo imelo negativen vpliv na stopnjo samooskrbe z električno energijo v državi ter na doseganje ciljnega deleža OVE v končni rabi. Prav tako bo imelo negativni vpliv na konkurenčno sposobnost podjetji, ki razpolagamo s koncesijami za energetsko izrabo vodnih virov, z opustitvijo navedbe konkretnih projektov za doseganje zadanih ciljev pa NEPN tudi onemogoča izvedbo prevlade javne koristi, ki bi izhajala iz pomena, ki jih projektom, določenim v NEPN, pripisuje Energetski zakon. Hkrati je navedba konkretnih, jasno lokacijsko in velikostno definiranih projektov nujna tudi za zagotavljanje ugodnejših finančnih virov, tako javnih kot zasebnih.

Na osnovi bogatih izkušenj ugotavljamo, da ima sprejeti NEPN na področju novih proizvodnih objektov za proizvodnjo električne energije iz OVE vgrajeno zavoro glede pospešitve izgradnje novih HE do leta 2024, saj zahteva pripravo novih študij, je pomanjkljiv na področju nadaljevanja že začetih postopkov umeščanja v prostor, Okoljsko poročilo pa kljub mnogim pripombam ni bilo ustrezno dopolnjeno.

Na osnovi spremljanja trendov na področju SE in VE tudi menimo, da so zastavljeni cilji glede izgradnje novih SE in VE nerealni in za slovenski elektroenergetski sistem ob »znani realizaciji« tudi tvegani, tako z vidika zanesljivosti oskrbe, kot tudi z narodnogospodarskega vidika.

Kljub predlogom skupine HSE, ki poudarja ključno vlogo zemeljskega plina kot prehodnega energenta pri opuščanju premoga in  prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, NEPN ne predvideva plinskih elektrarn na zemeljski plin kot ključni energent prehoda, ki bi omogočile nadomeščanje električne energije iz premogovnih blokov in s tem ohranjanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo že pred letom 2030. S tem bo NEPN onemogočil nadaljnjo izrabo obstoječih energetskih lokacij, ki bi lahko umestile potrebne nadomestne proizvodne objekte že pred letom 2030, so v celoti infrastrukturno opremljene in bi jih bilo tako z narodnogospodarskega kot ekološkega vidika nesmiselno zapreti oziroma zanemariti.

NEPN glede predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje in opustitve rabe premoga v TEŠ kot ukrep predvideva sprejetje natančne časovnice na podlagi izdelane strategije za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranja premogovnih regij v skladu z načelom pravičnega prehoda najkasneje do leta 2021, ter pripravo Zakona o zapiranju PV in Zakona o prestrukturiranju regije v letu 2021. Vendar pa v NEPN manjka t. i. Območni načrta za pravični prehod, ki bo pogoj za črpanje sredstev iz novoustanovljenega evropskega Sklada za pravični prehod, ki bo ključen za izvedbo potrebnih projektov prestrukturiranja v regiji. NEPN bi moral v 5. poglavju jasno opredeliti javne vire za pravični prehod, zapiranje PV in prestrukturiranje regije že v obdobju do leta 2030. Črpanje sredstev iz Sklada za pravični prehod, v okviru katerega bo Sloveniji namenjenih 92 milijonov EUR za prestrukturiranje naših premogovnih regij, bo namreč možno le pod pogojem, da država za vsak evro iz Sklada zagotovi vsaj 1,5 EUR dodatnih sredstev iz kohezijskih skladov in sredstev za sofinanciranje iz proračuna. Ta sredstva je treba zagotoviti za obdobje od leta 2021 dalje, ko bo Sklad vzpostavljen, zato morajo biti opredeljena in predvidena tudi v NEPN.

Skupina HSE bo prosti denarni tok iz poslovanja, ki ga mora v tem času pospešene dekarbonizacije, v celoti nameniti novim projektom za dvig konkurenčne sposobnosti in razvoj. Odprto pa ostaja vprašanje financiranje zapiralnih del PV, pokrivanja posledic 200 letnega rudarjenja, ko je bila električna energija socialna dobrina in ne tržna kategorija, zato se sprašujemo, kakšen bo obseg sredstev na razpolago iz virov, ki ne bodo bremenili proizvodne cene električne energije iz HSE.

V skupini HSE tako ugotavljamo, da je NEPN še vedno preveč splošen dokument, ki ne predvidi konkretnih projektov za uresničevanje energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030, hkrati pa je mestoma tudi pretirano ambiciozen – na primer, glede nadaljnje izrabe sončne energije ali glede cilja na področju učinkovite rabe energije. Ambiciji ciljev tudi ne sledi 5. poglavje, saj razen splošnega razreza potrebnih investicij ne predvidi podrobno razdelanih virov teh investicij, predvsem tistih, ki jih bo moral prispevati državni proračun, po drugi strani pa nesorazmerno velik delež potrebnih investicij prenaša na gospodinjstva. Sprašujemo se, ali bo obseg javnih sredstev v znanih javnofinančnih okvirjih 2020-2022,  sploh zadostoval za izvedbo NEPNi.

Kljub našim pozivom ob objavi osnutka NEPN, da naj pripravljavec NEPN na več mestih bolj jasno definira ukrepe in projekte, v skupini HSE ugotavljamo, da na Vladi potrjen NEPN pomanjkljivo opredeljuje jasno vizijo nadaljnjega razvoja energetske in podnebne politike v Sloveniji, ki bi omogočila ekonomsko vzdržen prehod v nizkoogljično družbo, ključnim akterjem energetskega prehoda pa jasen in predvidljiv okvir za izvedbo vseh načrtovanih projektov, ki bi lahko bistveno prispevali k doseganju nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev. 

Za zaključek sporočamo, da se bo skupina HSE kot gospodarska družba, strateška naložba države, največji proizvajalec električne energije v Sloveniji tako iz OVE kot iz domačega premoga, in imetnik koncesije za izrabo vodnega potenciala HE na srednji Savi in Muri, odgovorno, z vsem svojim kapitalskim potencialom in strokovnim znanjem lotila zmanjševanja škode družbi in lastniku ter dvigu konkurenčne sposobnosti na trgu kljub vsem oviram, ki jih je sprejeti NEPN povzročil energetskim družbam.