Jutri, 2. februarja, obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Omenjeni dan se zdi primeren za predstavitev nekaterih ključnih dejstev o trenutnem stanju reke Mure. Zavedati se je namreč potrebno, da četudi se okoljevarstvene organizacije na vse pretege in z vsemi sredstvi trudijo za ohranitev reke Mure v trenutnem stanju, ji s tem, ob tem pa tudi ožjemu in širšemu lokalnemu okolju in prebivalstvu, delajo medvedjo uslugo.

Reka Mura na slovensko ozemlje priteče pri kraju Šentilj in naslednjih trideset kilometrov predstavlja mejo z Republiko Avstrijo, še naslednjih približno trideset kilometrov pa teče po slovenskih tleh. V preteklih desetletjih se je reka zaradi vodno gospodarskih posegov, katerih cilj je bil omogočiti, da se voda, kadar je vodostaj višji, čim hitreje premika dol-vodno, močno spremenila – kar se v zadnjem času kaže kot ena izmed zmot v načrtovanju regulacij rek in potokov. Z omenjenimi regulacijami in melioracijami se je sicer pridobilo kmetijsko obdelovalno zemljo, ob tem pa se je zanemarilo vse druge okoljske prvine in »doseglo«, da struga reke danes ne dosega hidro morfoloških okoljskih ciljev – posledice preteklih ukrepov se negativno odražajo v odsekih reke ter v življenjskih okoljih nekaterih rastlin in živali – in je zgolj reguliran kanal.

Različne študije [1] slovenskih strokovnjakov zadnjih let dajejo skupne ugotovitve, da so zaradi preteklih posegov v reko Muro, ki niso bili dolgoročno premišljeni, danes zaznane bistvene spremembe reke. Podatki o dolžini reke zaradi izvedenih regulacijskih del na primer kažejo, da je Mura na posameznih delih – mejna oziroma notranja Mura – različno krajša, odvisno od velikosti meandrov (rečnih zavojev v obliki zanke), ki so bili z regulacijami presekani. Podobno kot dolžina se je spremenila tudi širina reke. V obdobju tako imenovane »naravne« struge je Mura s stranskimi koriti dosegala tudi tisoč dvesto metrov širine, z regulacijo pa se je zožila na vsega šestdeset do osemdeset metrov. Ključna posledica omenjenih posegov je tako danes večja hitrost reke in posledično večja erozijska moč vodnega toka v strugi – bočna zavarovanja so bila namreč izdelana iz betonsko kamnitih oblog, zato Mura svoje erozijske moči ne more porazdeliti med bočno in globinsko erozijo, ampak vso energijo porablja za poglabljanje struge.

Po drugi strani pa opravljene analize podatkov o spremljanju gladine podtalnice vzdolž reke Mure kažejo na močno upadanje podtalnice. Vpliv reke se na gladino podtalnice z oddaljenostjo od reke sicer zmanjšuje, vendar je na razdalji približno dva tisoč metrov od reke, padanje gladine podtalnice še vedno prisotno. To pa je za prihodnost namakanja kmetijsko obdelovalnih površin Pomurja zelo zaskrbljujoč podatek, ki nakazuje, da se je potrebno čim prej, predvsem pa celovito in trajnostno, lotiti reševanja omenjenega problema.

Poglabljanje struge reke Mure in spreminjanje obrečne strukture reke ter izsuševanje mrtvic, ob omenjenem padanju podtalnice, je mogoče preprečiti tako, da se tok reke Mure upočasni, kar pa je mogoče izvesti z ustreznimi – sonaravno urejenimi – zajezitvami rečnega toka. Ena od možnih oblik zajezitve, ki lahko ima pozitiven vpliv na prej omenjene težave in ne povzroča obremenitev okolja, temveč mu z ustrezno spremljevalno in drugo infrastrukturo omogoča tako naravni kot družbeni razvoj, je izgradnja hidroelektrarne.

Dejstvo je, da bodo morali biti kot prvi element urejanja reke Mure, v skladu z državnim načrtom upravljanja z vodami, čim prej opredeljeni ukrepi za zmanjšanje negativnega vpliva regulacij in drugih preteklih posegov. Namenjeni morajo biti zmanjšanju, popravljanju in odpravljanju posledic, ki so nastale zaradi omenjenih preteklih posegov, ter posledično izboljšanju stanja reke Mure in njene neposredne okolice. Vse to bo imelo pozitiven vpliv na okolje v najširšem pomenu besede, ljudi in razvoj gospodarsko turističnih panog na trajnostno naravnan način.

[1] Podatki so povzeti po naslednjih študijah:

• Predlog dopolnilnih ukrepov za preprečevanje nadaljnjega slabšanja in izboljšanje hidro morfološkega stanja voda – vmesno poročilo; 2015 – Inštitut za vode Republike Slovenije
• Historične geomorfološke spremembe Mure od Ceršaka do Veržeja; 2016 – GEOFOTO
• Ocena obstoječega stanja na odseku reke Mure; 2015 – Inštitut za vode Republike Slovenije