Medijsko središče / Sporočila za javnost / BREZ TEŠ 6 BI LETA 2015 SLOVENIJA MORALA UVOZITI POLOVICO SVOJE ELEKTRIKE

BREZ TEŠ 6 BI LETA 2015 SLOVENIJA MORALA UVOZITI POLOVICO SVOJE ELEKTRIKE

Elektroenergetski sistem bi s tem postal nestabilen, cene elektrike bi bilo mnogo težje nadzorovati kot sedaj. Z neizgradnjo TEŠ 6 bi v Šaleški dolini izgubilo delo vsaj 3500 ljudi, pomemben vir preživljanja pa bi izgubili tudi njihovi družinski člani, kar je skupaj več kot 12.000. Potrebno bi bilo zapreti Premogovnik Velenje, ki ima zaloge še za 40 let, strošek zapiranja pa bi nosili slovenski davkoplačevalci.

Termoelektrarna Šoštanj dobavi približno tretjino slovenske elektrike in je s tem največji slovenski proizvajalec energije. Elektriko lahko s prilagajanjem proizvodnje zagotavlja v tistih časovnih pasovih, ko jo sistem potrebuje, za razliko od jedrske elektrarne, kjer je proizvodnja enakomerna (ter ne dovolj velika za slovenske potrebe) in elektrarn na obnovljive vire, kjer je proizvodnja odvisna od razpoložljivosti energentov, ne pa od potreb odjemalcev. TEŠ 6 in NEK sta komplementarna projekta, Slovenija za zagotavljanje energetske samostojnosti in stabilnosti potrebuje oba.

Brez TEŠ 6 visoka odvisnost od uvoza energije

Leta 2015 bomo zaradi zastarelosti tehnologije, slabih izkoristkov in predvsem nesprejemljivih okoljskih učinkov morali izključiti iz omrežja bloke 1-4, blok 5 pa bomo imeli v hladni rezervi. Če takrat ne bomo imeli nadomestnega energetskega objekta v obliki TEŠ 6, bo Slovenija izgubila približno tretjino lastne proizvodnje elektrike, saj nadomestnih energetskih objektov z enako zmogljivostjo in zanesljivostjo oskrbe ne bo mogoče zgraditi. To pomeni, da bomo morali uvoziti približno polovico svoje energije, kar prinaša vrsto negativnih učinkov:
– Slabši nadzor nad cenami električne energije, velik cenovni pritisk na odjemalce.
– Politična odvisnost, kot so jo nekatere evropske države izkusile ob lanski plinski krizi, ki je bila posledica političnega spora med Rusijo in Ukrajino.
– Nestabilnost energetskega sistema z možnostjo redukcij.

Brez TEŠ 6 izguba vsaj 3500 delovnih mest

Termoelektrarna Šoštanj zaposluje 500 ljudi, Skupina Premogovnika Velenje skupaj s sistemom še približno 3000. V Šaleški dolini je torej od TEŠ in Premogovnika Velenje življenjsko odvisnih vsaj 12.000 ljudi. Dodajmo, da zelo visok delež prebivalcev Šaleške doline že dela za minimalne ali pa izredno nizke dohodke v delovno intenzivnih panogah. Dodatna izguba delovnih mest bi lahko pomenila izjemen socialni pritisk na regijo.

TEŠ 6 bo izboljšal kakovost življenja v Šaleški dolini

V blokih 1-5 se proizvede 4,5 milijona tona emisij CO2 na leto. Blok 6 jih bo proizvedel 3,067 milijona ton. Zmanjšal se bo tudi hrup, iz sedanjih približno 48 decibelov na predvidenih 42 decibelov. Morda se zdi ta številka na prvi pogled majhna, vendar pa bo za prebivalce Šaleške doline, ki so hrupu nenehno izpostavljeni, pomenila drastično izboljšanje. Emisije SO2 se bodo zmanjšale na zanemarljivo količino, drastično se bodo zmanjšale tudi emisije NOx, in sicer na manj kot 2000 ton letno (iz sedanjih več kot 8000 ton letno). Poleg tega, da lokalna skupnost podpira projekt, kar je možno kadarkoli preveriti z javnomnenjsko raziskavo, pomenijo vsi ti pozitivni okoljski učinki TEŠ 6 za Slovenijo tudi izpolnjevanje globalnih zahtev na področju okoljske politike.

TEŠ 6 – Preko centra odličnosti korak k nizkoogljičnemu razvoju

TEŠ aktivno sodeluje v Centru odličnosti za nizkoogljične tehnologije. Vizija razvoja gre v smer usmerjanja viškov energije v sistemu ter energije, pridobljene iz obnovljivih virov, v proizvodnjo deionata, ki ga lahko v kemijskih procesih razstavimo na vodik (tega uporabljamo za pogon vozil ter za delovanje gorivnih celic, ki zopet ustvarjajo energijo, in kisik, ki je splošno uporaben v kemični, farmacevtski, procesni in drugih industrijah. Seveda razvoj tovrstnih tehnologij nekaj stane in TEŠ ga je pripravljen financirati, vendar pod pogojem, da bo zato imel potrebna sredstva. TEŠ 6 omogoča tudi primerno finančno zaledje za spodbujanje in podpiranje tovrstnega razvoja.

TEŠ 6 – ekonomsko rentabilen projekt

Po poslovnih projekcijah (potrdili so jih tudi izkušeni finančni analitiki banke EIB in EBRD, ki so sicer pri financiranju tovrstnih projektov izjemno konzervativne) bo TEŠ s prodajo energije iz bloka 6 ustvarjal dovolj visoke prihodke (približno v višini približno 245 mio EUR letno), kar pomeni, da bo poleg skrbi za socialno varnost svojih zaposlenih in zaposlenih v Rudniku lignita Velenje omogočal tudi razvoj drugih okoljsko sprejemljivih projektov in tehnologij, predvsem pa, da bo sposoben še naprej vlagati v ekološko sanacijo Šaleške doline.

V primeru, da Bloka 6 ne bi izgradili, bi morali v prenovo blokov 1-5 vložiti še nadaljnjih 400 milijonov EUR (torej dobro tretjino investicijske vrednosti Bloka 6), poleg tega pa plačevati še izjemno visoke zneske za emisijske kupone. To bi pomenilo, da bi s prodajo energije po tržni ceni 70 EUR/kWh TEŠ ustvaril letno kar 70 milijonov EUR izgube.

TEŠ 6 – zadnji vlak za moderno tehnologijo termoelektrarn

Prva razmišljanja za graditev Bloka 6 so se začela že v letu 2001, razvojni načrt je bil izdelan do leta 2003. Takrat so se namreč uveljavile tehnologije, ki lahko bistveno omilijo negativne okoljske učinke termoelektrarn. Ne glede na majhnost slovenskega elektroenergetskega sistema, smo menili in še vedno menimo, da je potrebno tovrstne objekte graditi z najbolj modernimi razpoložljivimi tehnologijami. Te so bile tudi upoštevane v tehničnih specifikacijah projekta. Če bi pridobivanje dovoljenj in soglasij potekalo hitreje, bi zelo verjetno izbirali izvajalca v času, ko energetika še ni dosegla viška svoje konjunkture in bi bila tudi cena izgradnje nižja. Ker je izgradnja takšnega energetskega objekta kompleksen projekt, ki traja nekaj let, bomo očitno komaj ujeli zadnji vlak, da bomo leta 2015 elektriko proizvajali z manj okoljskimi obremenitvami in po konkurenčni ceni.

TEŠ 6 – Neposredno sodelovanje z izvajalci z dobrimi referencami v energetskem sektorju

Pri projektu TEŠ 6 so sodelovale vse strokovne ekipe TEŠ. Ker pa novih blokov termoelektrarne ne gradimo vsak dan, smo k sodelovanju povabili strokovnjake, ki so posebej usposobljeni in razvoj tovrstne opreme dnevno spremljajo, poznajo najnovejše tehnične dosežke in možnosti. Poleg tega smo k sodelovanju povabili tudi pravne strokovnjake in strokovnjake za ekonomiko in finance. Pri pripravi projekta je sodelovalo približno 80 izvajalcev, ki smo jih izbrali na podlagi njihovih referenc v energetskem sektorju.

Vsa sodelovanja so potekala neposredno in tudi vsi finančni tokovi tečejo neposredno med TEŠ in izvajalci. Za kateregakoli od njih je možno preveriti, kakšno razmerje med ceno in kakovostjo ponuja na trgu ter kakšne reference ima.

Razpis za izbiro izvajalca, ki pomeni tudi ključen strošek v investiciji, smo objavili v mednarodnem uradnem listu, torej bi se lahko nanj prijavilo več globalnih ponudnikov. Ključnih dobaviteljev omenjenih tehnologij je več: General Electric, Siemens Hitachi, Alstom, Mitsubishi, Toshiba. Vendar pa sta se na naš razpis prijavila samo dva, tudi zato, ker so ostali v trenutku razpisa imeli polno zasedene proizvodne zmogljivosti. Zanimanje za projekt je bilo torej relativno majhno.

Pogodba je sklenjena neposredno z izvajalcem, posrednikov v tem poslu ni bilo, kar bo pokazala tudi preiskava protikorupcijske komisije.

Koruptivnosti ni bilo

Največ neutemeljenih namigovanj o domnevni koruptivnosti izhaja iz dejstva, da je podjetje SOL Intercontinental manjšinski lastnik družbe CEE in družbe Alstom Hrvaška. Ta namigovanja povzročajo veliko škodo vsem, ki so sodelovali pri razpisu, predvsem pa so nelogična.

Družba CEE je sodelovala pri pripravi razpisne dokumentacije, in sicer so bili trije njeni strokovnjaki vključeni v strokovno skupino, ki je sicer štela 20 ljudi. Vsakdo lahko sam presodi, kolikšno težo so imela njihova mnenja in kolikšen vpliv so lahko izvajali na 17 strokovnjakov, ki prihajajo bodisi iz TEŠ bodisi iz drugih organizacij.

TEŠ 6 – cena izvedbe

Cena projekta se je v toku dogovorov zviševala, če bi primerjali gibanje cen projekta in gibanje cen osnovnih surovin v tistem času: predvsem bakra in niklja, bi ugotovili zelo podoben trend. Dejstvo je, da nobena korporacija, ob tako množičnem povpraševanju na trgu, ne bi bila pripravljena projekta delati z izgubo in zato bi se pogoji podobno spreminjali tudi, če bi izbrali kakega drugega ponudnika. Vseeno smo zadnjo ceno znižali za 100 milijonov EUR. Tudi v teh pogojih je bil projekt še vedno sprejemljiv za EIB in EBRD, kar dokazuje tudi njegovo siceršnjo ekonomsko upravičenost.

Sprejemljivost alternativnih energetskih objektov v drugih lokalnih okoljih?

TEŠ 6 bo nadomestil dosedanje bloke TEŠ, v okolju, ki je ta objekt že sprejelo in z njim živi ter ga tudi podpira. V primeru neizgradnje TEŠ 6 in ob sledenju visokih okoljskih zahtev (ki so tudi razlog za marsikatero nasprotovanje TEŠ 6) bi bilo potrebno izgraditi nadomestni objekt nekje drugje v Sloveniji. V tem kontekstu se kaže več problemov:
– sprejemanje lokalne skupnosti, ki je praviloma nenaklonjena tako drastičnemu poseganju v njen prostor, pa četudi gre za energijo iz obnovljivih virov (primer: vetrne elektrarne),
– zmogljivost objekta,
– rok izgradnje (ob predpostavki, da bodo postopki pridobivanja dovoljenj tudi v primeru drugih prosilcev obravnavani s približno enakimi časovnimi obdobji, kot so bili naši).

Trendi – termoelektrarne v Evropi in svetu

Proizvodnja energije iz fosilnih goriv še zdaleč ni preteklost. Če vzamemo za primerjavo samo državo z izjemno striktno okoljsko politiko, Nemčijo, nam podatki še vedno pokažejo, da se v tem trenutku gradi kar 29 termoelektrarn. Ne glede na vse večjo uporabnost obnovljivih virov in na tehnološki napredek, ki omogoča njihovo vse učinkovitejše izkoriščanje, še vedno ostaja problem razpoložljivosti energentov (veter piha – ali pa tudi ne – ko rabimo energijo; sonce ima pozimi, ko je poraba največja, najmanjšo moč…), shranjevanja energije in prenosa energije na velike razdalje. Prav to je razlog, da države, ki želijo stabilen, čim manj od uvoza odvisen energetski sistem (in nimajo drugih naravnih danosti), še vedno veliko vlagajo v termoelektrarne.

Dodatne informacije:
Uroš Rotnik, e-pošta 
[email protected], telefon 038993200

floater