V Soških elektrarnah Nova Gorica smo ob mali hidroelektrarni Možnica, slavljenki, kjer že stoletje proizvajajo elektriko, pripravili novinarsko konferenco, na kateri je direktor Vladimir Gabrijelčič poudaril: »V Soških elektrarnah pozdravljamo širšo javno razpravo, kjer se išče konsenz o energetski prihodnosti. Zavedamo se, da smo del okolja, ki ga spoštujemo in mu namenjamo veliko pozornosti.«
Na Soči in pritokih človek že stoletja uporablja vodo za najrazličnejše dejavnosti. Danes je v ospredju raba za turistične namene, ob tem pa ni nezanemarljiva dejavnost tudi proizvodnja modre energije – električne energije iz obnovljivega vira v hidroelektrarnah na povodju Soče. Na Soči in njenih pritokih danes v 5 velikih in 21 malih hidroelektrarn ter črpalni hidroelektrarni Avče proizvedemo nekaj čez pet odstotkov slovenskih potreb po elektriki.
Energija iz 100 let stare turbine
Prva hidroelektrarna v Posočju je bila zgrajena na Predelici nad Logom pod Mangartom okrog leta 1906, a so jo Italijani v 1. svetovni vojni razstrelili. Ostanke je odnesel plaz leta 2000, ki je korenito spremenil dolino. Malo hidroelektrarno Možnica so zgradili leta 1909, a so turbino iz 1909 minirali partizani, na njenem mestu pa danes stoji kopija Franciscove turbine, ki so jo leta 1961 izdelali v Litostroju. Franciscova turbina, ki so jo v MHE Možnica dodali leta 1911, obratuje še danes, saj so jo med 1. svetovno vojno uspeli dobesedno skriti, v 2. svetovni vojni pa se razstrelivo na tej turbini ni sprožilo. Trdoživo se je uprla tudi posledicam plazu iz leta 2000, ko jo je zasulo skoraj do vrha, in MHE Možnica še dandanašnji letno proizvede 2600 MWh.
Kulturna krajina in energija sta nujni za razvoj turizma
Novinarske konference so se udeležili tudi nekateri župani in podžupani občin ob Soči in pritokih, ki prav tako pozdravljajo vključitev različnih mnenj, predvsem pa vključitev ljudi, ki živijo ob Soči s pritoki, v razpravo o energetski prihodnosti Posočja. Krajino ob Soči, Sočo in pritoke oblikujeta tako narava kot človek, ki tukaj živi že več tisočletij. Torej se na vsakem koraku srečujemo tako s kulturno kot z naravno krajino. Turisti in drugi obiskovalci v Posočje prihajajo tako zaradi narave kot zaradi kulturne krajine, ob tem pa pričakujejo urbanizirano krajino, ki jim zagotavlja ustrezno kakovost bivanja in dostop do voda ter drugih lepot Posočja. Vse to pa zahteva posege človeka v naravo, zahteva kulturno krajino, ob tem pa zahteva energijo, vodovodne sisteme, ceste, zavarovane poti, posamezne predele neokrnjene narave, vendar urejen in varen dostop do njih. Kot je povedal župan Bovca in poslanec Danijel Krivec, se predvsem lokalne skupnosti že leta trudijo za ureditev kakovostne infrastrukture, kamor spada tudi nemotena oskrba z elektriko. Novinarjem je razdelil kopijo zakona o Soči in pojasnil, da ta zakon varuje le Sočo od Trnovega gorvodno, in to ne le pred gradnjo energetskih objektov, ampak tudi pred vsakršnim posegom v obrežni pas ob Soči s pritoki do Trnovega. Ta zakon torej ne varuje Soče do sotočja Soče in Idrijce, kot so prepričani nekateri, je dodal, in bi lahko HE Kamno ali HE Kobarid kljub zakonu o Soči že zgradili. Opozoril je na nedoslednost v upoštevanju zakona o Soči, saj bi skladno s tem zakonom morala država za vsako koncesijo, ne glede na namen, pridobiti mnenje občinskih svetov, česar pa država seveda ne počne in zakon upošteva le, ko ji ustreza. Kot je poudaril, pa zaradi tega zakona ni bilo mogoče zgraditi nekaterih kempov ali manjših hidroelektrarn, ki so, kot kaže tudi primer MHE Možnica, Plužna, Log pod Mangartom, Zadlaščica in podobni, ki že več desetletij brez motenj v okolju proizvajajo elektriko, še več, pomagajo lokalnim skupnostim ob večjih nesrečah. Prav zaradi malih hidroelektrarn Bovčani so Bovčani ob zadnjem potresu imeli elektriko, saj je bil daljnovod prekinjen. Ob tem je župan Bovca Daniel Krivec opozoril na velike prednosti hidroenergije kot obnovljivega vira tako pred sončnimi elektrarnami kot pred nekaterimi oblikami varčevanja, kot so npr. varčne žarnice in podobno. Bovški župan zagovarja premišljeno umeščanje v prostor, ki ga danes zagotovo znamo narediti, saj imamo več znanja in izkušenj, kot so ga imeli graditelji male hidroelektrarne pred sto leti. Poslanci so o problematiki zakona o Soči imeli pogovore na Ministrstvu RS za okolje in prostor in če pobude za spremembo tega zakona ne bo podalo ministrstvo, ga bodo poslanci, saj je potrebno številne nedoslednosti razčistiti in dati priložnost za dialog vsem, je povedal Daniel Krivec.
Vodilo so pričakovanja in želje lokalnih skupnosti
»Soškim elektrarnam kot gospodarski družbi, ki je v lasti državnega Holdinga slovenske elektrarne, je osnovno vodilo gospodarna in zanesljiva proizvodnja električne energije v sožitju z naravnim ter družbenim okoljem. Pri načrtovanju novih objektov sta v ospredju energetska in ekonomska upravičenost objekta. Ker se v Soških elektrarnah zavedamo občutljivosti, predvsem pa spoštujemo okolje, ki nam je zaupano, v kar največji meri poskušamo slediti tako načelom sonaravnega gospodarjenja z vodami kot načelom večnamenske izrabe,« je poudaril direktor Vladimir Gabrijelčič, in nadaljeval: »Načrti za nove hidroelektrarne, tudi male, so v idejni fazi. Skladno z obstoječo zakonodajo in nacionalnim energetskim programom bi bilo možno oceniti sprejemljivost za gradnjo hidroelektrarne na Učji in male hidroelektrarne Možnica 2, ki bi v prvi vrsti služila kot vodno zajetje za vodovodni sistem na Bovškem. Prav tako je v idejni fazi načrtovanja možna hidroenergetska izraba na prostem odseku vodotoka Idrijca in na povodju Soče.« Na reki Idrijci, v njenem zgornjem toku, že od leta 1909 deluje MHE Mesto, kasneje pa sta bili zgrajeni še hidroelektrarni Marof in Mrzla Rupa.
Kot je poudaril predsednik nadzornega sveta SENG dr. Tomaž Štokelj, Holding Slovenske elektrarne podpira hčerinsko družbo pri prizadevanjih tako po izboljšavah obstoječih objektih kot pri morebitnih naložbah. V energetiki je pot od idejne zasnove do prvih KWh dolg desetletje ali še več, zato so na HSE še toliko bolj veseli smelih načrtov in iskanja najboljših rešitev za vse deležnike. Kot je povedal, se v Soških elektrarnah in HSE se zavedajo, da je gradnja ali spreminjanje namembnosti občutljiv poseg v prostor s katerim vplivamo tako na naravne kot kulturne sestavine okolja, na naravne vire in na človekovo okolje. Danes na področju obnovljivih virov vlagamo predvsem v bioplinarne in sončne elektrarne, a zavedati se je treba, da so subvencije države za energijo iz sončnih elektrarn za 30 krat višje od subvencij za elektriko iz malih hidroelektrarn, to pa v končni fazi plačamo kupci, je povedal dr. Tomaž Štokelj in dodal: »V SENG so izdelali številne idejne zasnove, kopico načrtov, a zavedajo se, da ne gre brez podpore lokalnih skupnosti. Tako bo tudi v prihodnje.«
Zato je potrebno ob načrtovanju objektov za hidroenergetsko izrabo interese v prostoru združevati in poiskati možnosti večnamenske funkcije objekta v povezavi z vodnim gospodarstvom, vodooskrbo, vzrejo rib, ribolovom, razvojem turizma, zaščito pred poplavami in drugim. Pri nekaterih elektroenergetskih objektih, kot so rudniške hidroelektrarne ali klavže, je ob energetski izrabi v ospredju ohranjanje kulturne dediščine in podobno. »Na porečju Soče je vseh 21 SENGovih malih hidroelektrarn umeščenih v prostor tako, da smo ob njihovi gradnji in prenovi v kar največji možni meri upoštevali potrebe, pričakovanja in želje lokalnih skupnosti, gospodarstva, ribiških družin in turističnih društev. V Soških elektrarnah ocenjujemo dosedanje sodelovanje kot zgledno in prepričani smo, da bomo zaupanje prebivalcev ob Soči in pritokih ohranili tudi v prihodnje, kar nam potrjujejo tudi dosedanji primeri dobre prakse,« je povedal Vladimir Gabrijelčič.
Kako poteka načrtovanje malih hidroelektrarn?
Zakonodaja predpisuje stroge kriterije za umeščanje vsakega objekta v prostor. Investitor na podlagi strokovnih podlag in študij pripravi več različic idejnih zasnov. Potem se za vsako idejno zasnovo pripravi oceno vplivov na naravo, to pomeni, da se razišče, kako bi posamezna varianta objekta vplivala na vodni režim, na krajino, na morfologijo in številne druge vidike v okolju.
Objekt se potem skozi javno razpravo dokončno oblikuje in umesti v prostor. Na teh podlagah se dovoli gradnjo ali pa se jo zavrne.
Skrb za okolje
Ob zavezujoči zakonodaji Soške elektrarne gospodarsko izkoriščanje vode Soče, Idrijce in Bače za proizvodnjo električne energije izvajajo skladno s koncesijsko pogodbo, v kateri so navedene vse aktivnosti, ki jih izvajamo za zmanjšanje vplivov hidroenergetskih objektov na okolje. Nanašajo se na vodni režim in rabo vode, na varstvo dobrin in rabo prostora, navajajo pogoje za izkoriščanje energetskega potenciala, finančne in terminske pogoje ter narekujejo vzdrževanje.
Najpomembnejše aktivnosti po koncesijski pogodbi so skrb za poplavno varnost, odvzem naplavin in vzdrževanje objektov vodne ter energetske infrastrukture, zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka. Pri določanju Qes za posamezne vodotoke se upošteva hidrološke, hidravlične, morfološke in ekološke kriterije, ki so fizikalno-kemijski, biološki in ihtiološki parametri.
K predlogu 565. člena energetskega zakona
Priprave na gradnjo in umeščanje energetskih objektov ureja več zakonov, ki jih v času sprejema Zakona o Soči leta 1976 še ni bilo. Ti zakoni predpisujejo stroge kriterije za umeščanje vsakega objekta v prostor.
Kot pravi Vladimir Gabrijelčič, 565. člen energetskega zakona le omogoča začetek postopkov in prvih ocen za presojo vplivov na okolje, na podlagi ostale sodobne zakonodaje, vključno z Zakonom o ohranjanju narave, Zakonom o TNP, Naturo 2000 in drugimi pa se skozi postopek umeščanja v prostor oceni sprejemljivost posamezne idejne različice. Danes potekajo priprave na gradnjo hidroenergetskih objektov več let, saj tako zahtevata evropska in slovenska zakonodaja. V ospredju sta ohranjanje narave in minimizacija vplivov na okolje. A modro energijo iz obnovljivih virov vendarle potrebujemo, tudi za razvoj turizma ob Soči. Zato je Zakon o Soči iz leta 1976 potreben posodobitve in uskladitve z obstoječo zakonodajo, saj obstoječa zakonodaja predpisuje strožje kriterije umeščanja elektroenergetskih objektov v objektov v okolje.
565. člen torej le pomeni , da se bodo lahko začele izdelovati študije, potrebne za umeščanja elektroenergetskih objektov v prostor, ki jih 35 let star zakon gorvodno od Trnovega prepoveduje. Šele po temeljiti in z več zakoni predpisani presoji vplivov posameznega elektroenergetskega objekta na okolje se skozi javno razpravo oblikuje predlog umeščanja objekta v prostor. Zakonodaja predpisuje tudi temeljito javno razpravo in dejstvo je, da brez soglasja okolice in ljudi ob Soči ne zgradimo nobenega objekta. Lep pokazatelj je črpalna hidroelektrarna Avče, ki je brez soglasja okolja ne bi bilo. Danes ČHE Avče postaja tudi zanimiva izletniška točka tako za šolarje kot za gradbene in energetske strokovnjake, predvsem pa smo veseli kakovostnega sodelovanja z ljudmi v občini Kanal ob Soči.
Soške elektrarne Nova Gorica
