V prodorih tako imenovane stare strojnice so se danes zbrali najvišji predstavniki države; predsednik Vlade Republike Slovenije, minister za infrastrukturo, predstavniki elektroenergetskih družb, družb skupine HSE, lokalnih skupnosti in drugi povabljeni ter proslavili stoto obletnico delovanja najstarejše slovenske velike, še delujoče hidroelektrarne – hidroelektrarne Fala.

Reka Drava, na kateri danes domuje osem hidroelektrarn, s katerimi upravlja družba Dravske elektrarne Maribor, ki zagotavljajo dobro četrtino potrebne električne energije v Sloveniji, je bila nekoč drugačna – hitra in deroča reka, na kateri se je v 13. stoletju razmahnilo splavarstvo, ki se je obdržalo skoraj do sredine 20. stoletja, natančneje do aprila 1941, ko ga je prekinil začetek druge svetovne vojne. A še med obema vojnama je reka predstavljala pomembno splavarsko transportno pot skozi Podravje v Podonavje in naprej proti Črnemu morju.

28. septembra 1912 je bila izdana odločba o koncesiji na ime projektantskega podjetja Albert Buss v Gradcu v lasti Karla Scherbauma in tovarne strojev v Leobersdorfu pri Dunaju in leta 1913, ko je v zgodbo vstopil pravni naslednik koncesionarjev, družba Steiermärkische Elektrizität-Gesellschaft (krajše StEG) iz Gradca, se je pričelo z gradnjo. Zaradi prej omenjenega pomena splavarstva na reki Dravi je bilo graditeljem s koncesijsko pogodbo naloženo, da mora elektrarna omogočati prehajanje splavov, zato je bila zgrajena tako imenovana splavnica, ob njej pa še ribja steza. Dokler je bila hidroelektrarna Fala edina elektrarna na Dravi, je od pomladi do zgodnje jeseni po reki peljalo dnevno tudi do dvajset splavov s po 90 do 100 kubičnimi metri lesa.

Gradnja takšnega objekta je bila velikanski tehničen podvig, zato so projektiranje in vodenje gradnje prevzela švicarska podjetja, ki so imela z gradnjo hidroelektrarn takrat največ izkušenj. Potrebni kapital si je graditelj – družba StEG – priskrbel pri švicarskih bankah, pa tudi vgrajena oprema je bila večinoma proizvedena v Švici.

Po omenjenem začetku gradnje leta 1913 se je le-ta v začetku leta 1915 zaradi vojne ustavila, a se je že jeseni istega leta nadaljevala, saj so se pojavile za vojno proizvodnjo velike potrebe po elektriki v Tovarni dušika v Rušah. V gradnjo pa so bili vključeni vojni ujetniki iz Rusije in Italije.

6. maja 1918 so tako začeli obratovati prvi trije agregati, 9. maja četrti in 23. maja še peti agregat. Elektrarna, ki je bila prvotno zasnovana z zamislijo, da bo z električno energijo napajala omrežje industrijskega bazena Srednje Štajerske s središčem Gradcem, a so prvotne načrte prekrižali razpad avstro-ogrske države in nove državne meje, je tako malo pred koncem prve svetovne vojne proizvedla prve kilovatne ure električne energije na reki Dravi in začrtala pot vsem naslednjim. Leta 1925 je začel delovati šesti agregat in leta 1931 še sedmi agregat.

V obdobju med obema svetovnima vojnama je imela hidroelektrarna Fala velik narodnogospodarski pomen, saj je pospešila industrializacijo Maribora z okolico, njeno oskrbovanje z elektriko pa je segalo še naprej, vse do Prekmurja in Hrvaškega Zagorja. Tudi med drugo svetovno vojno je hidroelektrarna redno obratovala in je bila skupaj z zgrajenim omrežjem ter velenjsko in trboveljsko termoelektrarno zaplenjena in vključena v podjetje EVSÜD, ki so ga ustanovile okupacijske oblasti, s sedežem v Mariboru.

Po osvoboditvi je bila hidroelektrarna nacionalizirana in vključena v nastajajoči elektroenergetski sistem Slovenije, ki se je oblikoval z izgradnjo 110-kilovoltnega omrežja. V kasnejših letih se je znašla v različnih podjetniških oblikah – kot del združene gospodarske družbe, kot samostojna gospodarska družba – leta 1961 pa je sledila ponovna združitev v Dravske elektrarna Maribor, v okviru katerih deluje tudi danes.

Leta 1974 se je začela vgradnja osmega agregata v prvo pretočno polje, ki je začel obratovati tri leta kasneje. Leta 1986 pa se je začela obnova elektrarne in gradnja nove strojnice ter postopki za vgraditev devetega in deseta agregata v splavnici in ribji stezi. Leta 1990 so bili iz obratovanja izločeni agregati ena do tri, leto kasneje pa še štiri in pet. Istega leta sta začela obratovati agregata devet in deset.

Po opustitvi aktivne proizvodnje v stari strojnici in prenehanju delovanja najstarejših agregatov so razmere ponudile možnost za drugačno rabo. Dravske elektrarne Maribor so se takrat odločile v historičnem delu predstaviti zgodovino objekta in urediti muzejsko-predstavitveni prostor. Prenova je omogočila ohranitev in predstavitev enega slovenskih najpomembnejših spomenikov arhitekturne dediščine 20. stoletja.

Že leta 1986 je bila tako hidroelektrarna Fala zaradi tehničnih in arhitekturnih kvalitet razglašena za tehnični spomenik lokalnega pomena, leta 2008 pa je bila z odlokom Vlade Republike Slovenije razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Danes najstarejša hidroelektrarna na slovenskem delu reke Drave deluje s tremi agregati, po prenovi kot ena najsodobnejših v državi, brez posadke, in letno proizvede približno 260 GWh električne energije. V vsej svoji zgodovini pa je proizvedla skoraj 19.400 GWh oziroma je s svojo proizvodnjo zadovoljila približno leto in pol vse slovenske porabe električne energije v sedanjem času.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar je na dogodku povedal: “Danes se nam vsem zdi samoumevno, da lahko uživamo nemoteno oskrbo z elektriko. Pa vendarle mineva komaj nekaj več kot 130 let od takrat, ko je v Sloveniji posvetila prva žarnica in smo začeli vzpostavljati korenine današnje slovenske energetike. Prav elektrarna Fala je ena izmed prvih oziroma najstarejših slovenskih elektrarn. Ob  prebiranju o hidroelektrarni Fala se mi je v spomin še posebej vtisnila zanimivost o njeni gradnji, ki je skoraj v celoti potekala v času vihre prve svetovne vojne. Gradnja v tako zahtevnih časih je dokaz, kako pomembna je bila električna energija že v tistih časih. Danes je zanesljivost oskrbe z električno energijo ključen pogoj za izvajanje storitev, ki omogočajo delovanje in življenje sodobne družbe. Brez elektrike sodobno življenje praktično ni več mogoče. In HE Fala še danes igra pomembno vlogo v energetski zgodbi te regije. 100 letnica delovanja je posebno priznanje vsem, ki so bili v njej zaposleni in so s svojim znanjem in predanostjo skrbeli za njeno nemoteno delovanje in prenašanje znanja na bodoče generacije. Nenazadnje pa je HE Fala zaradi svoje zgodovinske vrednosti tudi pomemben informativen in izobraževalen objekt. Zato me še posebej veseli, da je bil Muzej elektrarne Fala razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Vodenje po muzeju so prevzeli vaši upokojeni zaposleni, ki čutijo v tem svoje poslanstvo, predanost in pripadnost podjetju ter celotni energetiki. Za ta njihova dejanja se jim na tem mestu še posebej zahvaljujem. Vsem skupaj pa ob koncu izražam iskrene čestitke, HE Fala pa želim uspešnih nadaljnjih 100 let delovanja.«

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Matjaž Marovt: »Odločitev o gradnji HE Fala pred stotimi leti je bila pogumno in daljnovidno dejanje naših prednikov. Drznili so si zgraditi elektrarno v času, ko so se ljudje komaj privajali na električno žarnico in razsvetljavo. Ravnanje naših prednikov pri odločanju je dober zgled za današnji čas. Zdaj porabimo več električne energije, kot je proizvedemo v domačih elektrarnah, hkrati pa si ne upamo sprejeti odločitve za nove elektrarne, na katere bi bili ponosni naši dediči še čez sto let, tako kot smo danes mi na HE Fala.«

Jurij Lep,župan Občine Selnica ob Dravi je povedal, »da smo kot lokalna ponosni na zgodovinska dejstva, saj je izgradnja elektrarne močno vplivala na razvoj naših krajev. Brez nje bi vsekakor počasneje napredovali in oblikovali našo občino. Veliko ljudi se je priselilo zaradi možnosti zaposlitve, gradile so se tovarne in stanovanja, tako da si je marsikdo v teh krajih uredil stalno bivališče in si ustvaril družino. Zato je prav, da Občina Selnica ob Dravi 23. maj obeležuje kot svoj praznik. Ta dan se vedno spomnimo na leto 1918, ko je v naših krajih zagorela prva žarnica, ki se je napajala z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarni Fala.«

Andrej Tumpej,direktor Dravskih elektrarn Maribor je poudaril, »da v Sloveniji v tem trenutku nimamo proizvodnega objekta, ki bi imel takšno težo, kot jo je imela hidroelektrarna Fala ob začetku svojega obratovanja in jo ima še danes, saj v skupno bilanco proizvedene energije družbe še vedno prispeva približno deset odstotkov« ter dodal, da je prepričan, »da danes ne praznujemo njene zadnje okrogle obletnice«.