Naš čas (25.2.2010): Intervju z direktorjem HSE Borutom Mehom

Septembra  lani je prevzel vodenje Holdinga slovenske elektrarne Velenjčan Borut Meh. Največja načrtovana investicija v Sloveniji pa se vse bolj zapleta. Prav zato, da dobimo nekaj jasnih odgovorov, smo ga povabili na pogovor.

»No, če kaj, potem prav gotovo težave povezane z blokom šest, niso povezane z mano. Ta projekt, ki se je porodil v glavah že leta 2003, pridobljena so bila vsa dovoljenja, projekt je bil umeščen v Strategijo nacionalnih projektov. Potekajo pripravljalna dela, pridobivamo pa že tudi gradbena dovoljenja, gre namreč za več in ne samo eno gradbeno dovoljenje. V glavnem je tudi že zaprta finančna konstrukcija. Seveda, zapleti  so prisotni ves čas, gre  namreč za projekt velike vrednosti. Na splošno se v energetiki suče ogromno denarja. To pa pomeni ogromno raznih interesov. Ne samo interesov pri tistih, ki dobavljajo razno opremo, ampak tudi pri tistih, ki mislijo, da bi lahko posredovali pri tem in nekaj zaslužili. Vsi ti interesi  so velikokrat tudi povsem legitimni, seveda pa je od investitorja odvisno, kako se bo odločil, na kakšen način bo izvajal investicijo. V primeru bloka 6, so se tako pri investitorju, to je Termoelektrarni Šoštanj kot  tudi mi na  HSE odločili, da bomo dela oddajali direktno, ne pa preko posrednikov.«

»Nimate prav. Prav gotovo jaz nisem človek, ki bi  gledal nazaj in hotel preverjati, kaj je bilo v preteklosti narobe. Že, ko sem prišel na HSE, sem jasno povedal, da prevzemam stanje takšno kot je in gledam naprej. Odbor za aktivni nadzor, ki je bil ustanovljen s strani HSE pa je bil ustanovljen iz enega samega poglavitnega razloga, HSE bo namreč dokapitaliziral TEŠ s preko 300 milijoni evrov. To je ogromen denar in za tem denarjem je tudi odgovornost, ne samo Holdinga, temveč tudi poslovodstva. Odbor zato ne bo aktivno spremljal samo investicije, temveč tudi vsa vzdrževalna dela, ker je meja med vzdrževalnimi deli in investicijo zelo tanka. Naloga odbora je, da preverja, kako se trošijo sredstva, da ugotavlja  namensko porabo, predvsem pa, da z aktivnim delovanjem zagotovi izvedbo investicije v planiranih okvirjih.

»Veste, jaz ne morem zagotavljati, da je ni bilo, ker tudi nisem bil pri projektu vseskozi zraven. Nikoli pa me niste slišali, da bi rekel, da je bila korupcija. In tisti, ki to pravijo, bodo morali to pač dokazovati. Nerodno je v tej državi, da ko nekateri govorijo o korupciji kar počez, nimajo nobenih konkretnih dokazov, breme dokazovanja, da ni korupcije, pa pade na tiste, ki jih obtožijo in pri tem se največkrat njihovim argumentom niti ne verjame. Še enkrat poudarjam, da še nihče ni dokazal, da je tu bila korupcija in dokler tega ni, bom tudi sam zagovarjal, da je bila investicija vodena v skladu z  načinom dela, ki je veljal  pri investitorju, to je pri TEŠ. Ob prihodu na čelo HSE sem res zahteval, da se v skladu s pogodbo izvedejo dodatna pogajanja in na teh dodatnih pogajanjih je investitor TEŠ uspel znižati vrednost glavne tehnološke opreme za 100 mio EUR, nadaljnjih 100 mio EUR pocenitev pa je bilo doseženo z optimiranjem finančnih virov investicije.«

»Vse do danes še nisem slišal nikogar, ki bi povedal, kaj je narobe s  švicarskim pravom. Meni celo pravniki zagotavljajo, da  so obligacijska razmerja v Sloveniji nastala na temelju švicarskega prava. In še nekaj je treba razumeti, gre za posel, v katerem sodelujejo podpisniki oz. partnerji iz Slovenije, Nemčije in Francije in v takem primeru ni neobičajno, da se uporabi pravo neke tretje države in to je bilo v tem  primeru švicarsko pravo, ki mislim, da je kredibilno in  prav gotovo z njim ni nič narobe.

»Brez dvoma ima vlada kot lastnica HSE in tudi posredna lastnica TEŠ, vso pravico zahtevati poročilo o dosedaj opravljenih postopkih. Mi smo s tem poročilom samo pokazali vso kronologijo dela, kakor tudi vse postopke, ki so bili izvedeni tako v okviru  TEŠ kot v okviru HSE in moram reči, da to poročilo ne kaže na kakšne posebnosti  ali koruptivna dejanja. Da bi se sumničenju izognili, smo s strani HSE že januarja pozvali protikorupcijsko komisijo, da  pregleda ta primer in ugotovi, če so bila  kakšna dejanja koruptivna. Ravno s tem, ko so  začeli temu projektu očitati koruptivnost, so mu naredili največjo škodo. Najprej so skušali dokazovati tehnološko zastarelost, ko to ni uspelo, so udarili na ekološko noto, in ko tudi to ni šlo, so govorili, da ni zaprte finančne konstrukcije, na koncu  so poskušali projekt umazati ali pa upočasniti s tako imenovanimi nepravilnostmi, koruptivnostjo … Zato se mi zdi pomembno, da naj tudi ta uradni organ pregleda celotno dokumentacijo in če se ugotovi, če so bila takšna  sporna dejanja, potem jaz zagotavljam, da bomo v HSE, prav gotovo izredno odločno tudi ukrepali.«

»Ne, še ni nobenih podatkov, vem pa, da preiskovalna dejanja potekajo.«

»Nekateri so poskušali našo investicijo in to predvsem zagovorniki jedrske elektrarne, prikazovati kot dilemo, torej NEK 2 ali blok 6. Ta blok sploh ni alternativa jedrski elektrarni. Gre za nadomestni objekt za obstoječe bloke oziroma obstoječo TEŠ. Med tem, ko gre pri nuklearki za novo kapaciteto, ki bo na relativno čist način proizvajala električno energijo. Ne pa na najcenejši način – kar danes zagovorniki trdijo. Treba je upoštevati, da je potrebno tudi  preko cene električne energije iz jedrske elektrarne pokrivati stroške njenega obratovanja, odplačevati kredite, amortizacijo, skladiščenje  nizko in srednje aktivnih odpadkov, kakor tudi razgradnjo elektrarne. Ko vse te stroške na enoto proizvedene energije seštejete, se  hitro ugotovi in to dokazujejo tudi mednarodne študije, da bo cena iz NEK2  najmanj enaka, če ne celo višja kot iz premogovne elektrarne oziroma bloka 6 v Šoštanju.

Mislim, da je problem predvsem v tistih, ki bi radi videli, da se v Sloveniji sploh ne bi več gradile nove energetske kapacitete in to zaradi  tega, ker bi si s tem odprli več prostora za trgovanje z energijo. Treba je vedeti, da je trgovanje z energijo izjemno donosen posel, da se na tem področju v Sloveniji pojavlja veliko igralcev. Res je, HSE je daleč največji, vendar tukaj so tudi tujci in eden od igralcev je tudi slovenski GEN I, ki je kapitalsko povezan z GEN energijo in veliko očitkov na račun bloka 6 prihaja ravno iz  GEN I, kateremu prav gotovo ni v interesu, da se ta blok zgradi, da se v Sloveniji gradijo nove proizvodnje zmogljivosti, ker mu to tudi zožuje prostor pri trgovanju. Morda je zanimivo tudi to, da je direktor Gen energije istočasno tudi član uprave GEN I-ja.«

»Zelo čudno bi bilo, če bi vsa ekološka združenja  podpirala projekt premogovne termoelektrarne. Je pa po drugi strani zelo nenavadno, da ne podpirajo projekta., ki nadomešča stare, zastarele, ekološko manj sprejemljive objekte. Morda je tu nekaj krivde tudi na naši strani oziroma na strani investitorja, da smo v preteklosti preslabo komunicirali to investicijo. Gre za nadomestni objekt, ne pa za nove kapacitete in v Ljubljani, kjer je ravno Umanotera organizirala  veliko konferenco, mislim, da je bilo prisotnih preko 200 ljudi, smo predstavili projekt v celoti. Projekt je tam dejansko dosegel veliko podporo. Zelo težko razumem, kaj se je potem zgodilo v naslednjih desetih dneh, da je prišlo do takšnega sporočila treh okoljevarstvenih organizacij. Morda so bile užaljene, ker niso bile pravočasno seznanjene z vsemi dejstvi, morda je v ozadju tudi kakšno uspešno lobiranje…«

»Treba je povedati, da je ta banka tudi sama naredila skrben pregled projekta in da je ugotovila, da tako po tehnologiji, kakor po ekoloških standardih projekt ustreza zahtevam, merilom, Evrope. Vendar je to tudi banka, ki je družbeno odgovorna in zato tudi vedno zahteva stališča okoljevarstvenikov. Ta v Sloveniji niso enotna. Te tri organizacije niso podprle bloka 6, imamo pa tudi organizacije, ki podpirajo ta projekt, pa so proti gradnji  nuklearne elektrarne, imamo organizacije, ki so  proti gradnji hidroelektrarn in moram reči, da je danes ključen problem v Sloveniji sploh dobiti lokacijo za energetski objekt. Danes ne moremo več graditi niti daljnovodov, ker jih ne moremo umestiti v prostor in zato je še toliko bolj pomembno, da v Šoštanju, kjer lokacija je, kjer so investicijo ljudje sprejeli, zgradimo blok 6, če hočemo zagotoviti normalno, stabilno oskrbo  Slovenije z električno energijo.«

»Brez dvoma računam, da kredit bo, ker se tudi evropska banka za obnovo in razvoj zaveda pomembnosti tega projekta. Če pa bi vseeno prišlo do tega, da kredita ne bi bilo, je možno finančno konstrukcijo vseeno zapreti seveda s krediti drugih bank, ki pa bodo verjetno nekoliko dražji.«

»Nisem prepričan, da ve. Kar je tudi normalno! V tej izredno težki krizni situaciji, se mi zdi, da je predsednik vlade preokupiran z drugimi problemi, ne toliko  z blokom to se je pokazalo tudi na sami seji strateškega sveta, kjer so zopet prišli izjemno močno do izraza ravno trgovci z električno energijo in nekako dajali ton razpravi. To je tudi povzročilo neodločnost predsednika vlade ob koncu seje strateškega sveta. Nič ni hudega, če si vlada vzame čas za premislek, tudi to ne bo oviralo same izvedbe projekta. Bolj me skrbi, da če bo vlada predolgo razmišljala, bo to izjemno slab signal za financerje tega projekta, se pravi za Evropsko  investicijsko banko kakor tudi za Evropsko banko za obnovo in razvoj. Računam, da se bo vlada, ko bo prejela naše poročilo, tudi  relativno hitro odločila. Pa še to bom rekel. Bil sem prisoten na tej seji in moram reči, da večinsko mnenje ni bilo proti projektu. Proti projektu so bili štirje morda pet posameznikov, in vsi so nekako v navezavi z GEN I oziroma GEN Energijo«

»To je pa vprašanje, ki je povezano s prejšnjim odgovorom. Zato pravim, da se bo morala  vlada relativno hitro odločiti, kaj bo storila. Naše aktivnosti gredo v smer, da dobimo to usmeritev vlade v najkrajšem možnem času. Je pa do tega nakazila še nekaj tednov.«

»Tudi o tem, kakšna škoda bi bila povzročena z neizvedbo te investicije, smo govorili in tudi delali nekatere izračune. 120 milijonov je v projekt že vloženih. Za odstop od pogodb in za sanacijo že začetih del, bi morali odšteti do 80 milijonov. Torej smo že pri 200 milijonih. Pa vas vprašam, če bi imeli 200 milijonov evrov, kaj vse bi lahko v  Sloveniji  z njimi naredili. Če se prav spomnim, so vse subvencije podjetjem za skrajšanje delovnega časa in čakanje na delo na domu v zadnjih dveh letih znašale okoli 200 milijonov. Zato ne vem, kdo je tako hraber, da bi lahko tako velik znesek vrgel stran? Poleg tega pa s tem ne bi nič rešili. Po letu 2015 bloki do 4  v Šoštanju ne morejo več obratovati, petka lahko omejeno obratuje  in   že z letom 2015 bi morali začeti s programom zapiranja premogovnika in postopnega zapiranja TEŠ. Grobe ocene, ki smo jih delali so bile od milijarde 200 do dveh milijard, ob tem pa je treba vedeti tudi, da  bi se  Slovenija odpovedala 3,5 Tera vatnih ur lastne proizvodnje električne energije, ki bi jo bilo treba kupovati in drago plačevati.«

»Druge rešitve ni. Treba je vedeti, in to je največja tragedija bloka šest, da se vsi energetski projekti izvajajo na dolgi rok, od osem do petnajst let. Priprave na izgradnjo šestega bloka so se začele leta 2004, zgradili ga bomo do leta 2014! Pri tem je treba upoštevati, da imamo lokacijo rešeno, sicer bi trajalo še dlje. Torej nadomestila za blok 6 v Sloveniji ni in usojeni bi bili na to, da bi morali uvažati električno energijo. Tisti, ki ponujajo preračune na znižani porabi v zadnjih dveh letih pa se morajo zavedati, da s tem pristajajo tudi na tako nizko ekonomsko gospodarsko aktivnost kot je danes. Tega pa si v Sloveniji zagotovo ne moremo dovoliti. To nikakor ne pomeni, da sem proti  učinkoviti rabi energije. Vsi resni preračuni namreč kažejo, da bomo tudi ob varčni rabi potrošnjo postopoma povečevali in bo ta že med leti 2020 na nivoju leta 2007, ko je bila najvišja v zadnjem obdobju.«

»Večkrat sem povedal, da me najbolj čudi, da imajo o tem projektu toliko povedati okoljevarstveniki in »dušebrišniki« iz vse Slovenije, nihče pa ne vpraša prebivalcev tega  okolja, ali pa jih noče slišati, kakšen je njihov pogled na ta projekt. In, če prebivalci tega okolja, ki so se v vseh teh letih srečavali z vsemi posledicami  rudarjenja, s posledicami proizvodnje električne energije, podpirajo projekt, ne vem, kako je lahko proti njemu nekdo, ki ne živi v tem okolju in tudi ne živi s posledicami te dejavnosti.«

» Investicija v NOP II je tesno povezana z investicijo v blok 6. Gre za to, da se vsi skupaj zavedamo, da je TEŠ treba zagotavljati ekonomiko proizvodnje električne energije. To bomo lahko zagotovili le ob relativno ugodni ceni premoga. Da bo ta cena ugodna je treba tudi posodobiti tehnologijo in transport premoga iz jame. Temu je namenjen nov izvozni jašek, ki bo na lokaciji deponije. Njegova prednost ni samo ta, da bo proizvodnja cenejša, ampak ob tem se bo sprostil tudi del lokacije v Pesju in proti jezeru, kar mislim, da je prednost ne le za Premogovnik ampak tudi za kvaliteto življenja v tej dolini.«

»Seveda takšnih zahtev ni za podcenjevati. Vsak delničar ima pravico, da se zanima  za poslovanje podjetja v katerem ima lastninsko upravičenje. Je pa  nenavadno, da govorijo o transfernih cenah. Treba je vedeti, da je v skladu z računovodskimi standardi vsako leto potrebno ugotavljati in preveriti ali gre za transferne cene ali ne in tistim, ki pravijo, da TEŠ prepoceni kupuje premog iz velenjskega premogovnika, svetujem da pridobijo kupca, ki bo pripravljen plačati več. Mislim, da ga ni, zato tudi pravim, da je ta cena prava, če pa kdo misli drugače, bo moral to dokazati.«