V skupini HSE pozdravljamo predlog novega Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. V slovenski pravni red namreč prenaša nekatere ključne zahteve evropske zakonodaje, za katere smo se zavzemali že v preteklosti in bodo pomembno vplivale na naše prihodnje projekte. Najpomembnejša med njimi je zagotovo časovna omejitev postopka pridobivanja soglasij in dovoljenj za postavitev, priključitev in obratovanje proizvodnih naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Obenem smo v skupini HSE pripravili predlog dopolnitev in sprememb, da bodo določbe zakona učinkoviteje delovale v praksi.

1. Za skupino HSE kot investitorja v objekte za proizvodnjo električne energije iz OVE je ključno, da postopki pridobivanja soglasij in dovoljenj potekajo od projekta do obratovanja čim hitreje ter čim učinkoviteje. Predlog zakona prenaša določbe evropske zakonodaje, da lahko ti postopki trajajo največ dve leti (v izjemnih okoliščinah se to obdobje lahko podaljša za 1 leto). V skupini HSE menimo, da mora možnost podaljšanja predpisanega obdobja za izdajo dovoljenj temeljiti na osnovi vnaprej določenih in skrbno utemeljenih okoliščin. Zato predlagamo, da zaradi zagotavljanja varnosti in stabilnosti investicij kriterije za te izjemne okoliščine definira Vlada RS z uredbo.
2. Umeščanje večjih objektov za proizvodnjo električne energije iz OVE v prostor je zahteven proces, pri katerem lokalne skupnosti igrajo pomembno vlogo. Z namenom pospešitve konstruktivnega dialoga z lokalno skupnostjo smo v skupini HSE predlagali, da Vlada z uredbo predpiše, da se del dajatev, ki jih plačuje lastnik objekta, ki je deležen obratovalne podpore, neposredno nameni prihodkom lokalne skupnosti, brez dodatnih bremen za lastnika.
3. Načelo pravičnega prehoda mora biti vključeno tudi v Zakon o spodbujanju rabe OVE, saj je Vlada RS v fazi priprave strategije prehoda v nizkoogljično družbo, vključno z nacionalno strategijo opuščanja premoga, ki bo sledila načelom pravične tranzicije in bo sprejeta v 2021. Obenem bo treba določena sredstva nameniti izključno za potrebe ukrepov prehoda in sanacije posledic rudarjenja v prizadetih regijah. Podnebni sklad pa razumemo kot pomemben segment uresničevanja oz. financiranja konkretnih ukrepov iz te strategije, tako na področju OVE kot v procesu pravičnega prehoda. Nujno je zagotoviti, da se čim več prihodkov, ustvarjenih s prodajo emisijskih kuponov, ki se stekajo v Sklad za podnebne spremembe, zagotovo nameni za razogljičenje in revitalizacijo prizadetih premogovnih regij. Zato v skupini HSE predlagamo izvzetje sredstev Sklada za podnebne spremembe iz zagotavljanja sredstev za podpore.
4. Prav tako se iz Podnebnega sklada ne smejo financirati neustrezne politike države na področju doseganja nacionalnega ciljnega deleža OVE, kot je predvideno v predlogu zakona. V skupini HSE predlagamo, da se sredstva za koriščenje mehanizmov EU (kot so statistični prenosi, skupni projekti držav, prostovoljna plačila v mehanizem EU za spodbujanje rabe OVE) v primeru, da država ne dosega zastavljenih deležev OVE, zagotovijo izključno iz proračunskih sredstev. Hkrati opozarjamo, da mora država dajati prednost ukrepom za povečanje nacionalnega deleža rabe OVE pred uporabo teh mehanizmov.