Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je v torek, 24. februarja, potekala poglobljena razprava o prihodnosti slovenske energetike, odpornosti elektroenergetskega sistema in izzivih zelenega prehoda. Na omizju so sodelovali dr. Rajko Pirnat, dr. Miha Juhart, državna sekretarka na MOPE Tina Seršen ter poslovni direktor HSE Uroš Podobnik.

Sogovorniki so poudarili, da je podnebna nevtralnost do leta 2050 jasen strateški cilj Slovenije, vendar bo za njegovo uresničitev potrebnih več konkretnih in usklajenih korakov. Energetski prehod ni zgolj okoljski projekt, temveč razvojni, infrastrukturni in geopolitični izziv. Popolna energetska samozadostnost ostaja težko dosegljiva, kot realen cilj pa so omenili omejitev uvoza na približno petino potrebnih energentov, saj večja odvisnost pomeni večjo ranljivost države.

Uroš Podobnik je izpostavil ključno vlogo domačih virov:

»Hidroelektrarne so stabilen, domač in dolgoročen vir. Hidro projektov ne smemo opustiti, saj so jedro naše stabilnosti in relativno ugodne električne energije.«

Strinjali so se, da je največji izzivi danes umeščanje projektov v prostor, poleg tega pa tudi neurejena lastništva, odškodnine ter dolgotrajni postopki. Izpostavljeno je bilo, da je skoraj 40 odstotkov Slovenije pod režimom Nature 2000, močni instrumenti pravnega varstva pa lahko projekte vračajo na začetek.

Podobnik je ob tem poudaril pomen dialoga in usklajevanja interesov pri umeščanju projektov v prostor:

»V HSE se trudimo voditi dialog z vsemi deležniki – z lokalnimi skupnostmi, civilnimi iniciativami in nevladnimi organizacijami. Vsi pričakujemo zanesljivo in cenovno dostopno elektriko, vendar to pomeni, da moramo biti pripravljeni tudi na kompromise.«

Razprava je izpostavila še nujnost nadgradnje elektroenergetskega omrežja ter učinkovitejšega umeščanja projektov v prostor. Skupno sporočilo je bilo jasno: prihodnost slovenske energetike lahko gradimo le s sodelovanjem politike, stroke in gospodarstva – ter z odgovornimi, dolgoročnimi odločitvami.

Služba za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje HSE