Poslovni direktor HSE Uroš Podobnik je v sredo, 15. novembra, sodeloval na 14. Vrhu Energetika in pravo ’23, na katerem so strokovnjaki z različnih področij obravnavali pravne in družbene izzive, povezane z zakonodajo na področju energetike.
Slovenija se nahaja v času energetske preobrazbe, kjer bomo morali iz obdobja načrtovanja preiti v izvajanje energetskih projektov. Veliki infrastrukturni projekti bodo postali naša realnost, zato bodo vsakršne izkušnje strokovnjakov, ki so v tovrstnih projektih že sodelovali, prišli še kako prav. Kaj je šlo s pravnega vidika v primeru izgradnje bloka 6 narobe, kaj smo se iz tega naučili in kaj to pomeni za projekte v prihodnosti, je s publiko delil poslovni direktor Uroš Podobnik. »Od poravnave s skupino General Electric, v zvezi z vpletenostjo Alstoma v projekt izgradnje bloka 6 TEŠ, je minilo že precej časa, prav tako so postopki med GE in skupino HSE končani, zato je napočil čas katarze«, je uvodoma napovedal. Kot je že znano, je bila v zvezi s tem sklenjena izvensodna poravnava, skupaj vredna preko 261 milijonov evrov. ”Pregled dokumentacije v zvezi s tem sodnim primerom je pokazal na vrsto nepravilnosti, od prilagoditve razpisa enemu ponudniku do prilagajanja končne vrednosti projekta in zavajanja ključnih odločevalcev,” je dejal. ”Nujno je, da državna podjetja v postopkih javnega naročanja dobijo več ponudb in da ne preferirajo nikogar,” je opomnil in pozval k javnemu naročanju: »Poslužujte se tehnično-strokovnih dialogov že v predfazi, še pred samim razpisom, saj ti dajo veliko pogajalsko moč za kasneje.«
Spregovoril je tudi o vlogi nadzornih mehanizmov, ki so pri podpisovanju za izvedbo bloka 6 zatajili, medtem ko so se pri poravnavi poslužili popolnoma druge taktike: »Pri podpisovanju pogodbe je šlo za prepričljivo laganje vsem možnim družbenikom, pa tudi pritisk dela javnosti in medijev je bil, da objekt mora biti zgrajen. V primeru sklepanja poravnave pa smo uporabili nasprotno taktiko. Medijev praktično nismo vključevali, vse smo pripravljali v manjši ekipi, kjer je bila možna zaupnost, kar je pravilno za tovrstne postopke, medtem ko smo lastnika, poslovodstvo in nadzorni svet proaktivno obveščali sproti.«
Pretekla izkušnja je razlog za spremembo korporativne kulture v HSE, kjer je danes potrebno precej dovoljenj in soglasij deležnikov, da se projekt izpelje. V zaključku je izpostavil, da sta za uspešno in optimalno izvedbo velikih infrastrukturnih energetskih projektov ključna znanje in učenje ter potrebno sodelovanje vseh ustreznih strokovnih ekip iz različnih področij.
Dogodek je postregel še z vrsto zanimivih in uporabnih pravnih informacij, kot na primer, da se bo Zakon o energetski politiki preimenoval v Energetski zakon 2, kar je med drugim sporočila mag. Tina Seršen, državna sekretarka na MOPE. Dotaknila se je tudi Podnebnega zakona, ki bo vzpostavil celovit okvir za podnebne politike. Največ vsebin in razprav je bilo namenjenih omrežninam, saj se v naslednjem letu načrtuje prenova obračunavanja omrežnin; konkretno je o tem spregovorila mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Mag. Erik Potočar iz MOPE se je posvetil zakonodajnim novostim na področju učinkovite rabe energije in stavb, prof. dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete UL je svoj del namenil pravnim dilemam glede ukinitve koncesij za zemeljski plin. O samooskrbi sta spregovorila Aleš Jurak iz Resalte in Andrej Špec iz Elesa, ki sta poudarila, da bodo tudi energetske skupnosti pomembni gradniki zelenega prehoda. Mag. Jure Levovnik iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa je osvetlil pravne vidike shranjevanja električne energije z vidika povečevanja odpornosti na energetske krize, mag. Luka Jazbec iz družbe GEN-I pa praktične učinke reforme energetike na ravni EU.
Za nami je nadvse plodno zakonodajno leto na področju energetike in podobnih se lahko nadejamo tudi v prihodnje, zato bodo tovrstni dogodki z aktivno udeležbo izkušenih predstavnikov HSE še naprej nadvse aktualni.
