Medijsko središče / Sporočila za javnost / DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR PRIDOBILE PRAVNOMOČNO UPORABNO DOVOLJENJE ZA SEGMENT PET SONČNE ELEKTRARNE ZLATOLIČJE

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR PRIDOBILE PRAVNOMOČNO UPORABNO DOVOLJENJE ZA SEGMENT PET SONČNE ELEKTRARNE ZLATOLIČJE

Družba Dravske elektrarne Maribor, največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, ki deluje kot del skupine HSE, je konec julija s strani Upravne enote Ptuj pridobila uporabno dovoljenje za segment pet Sončne elektrarne Zlatoličje. Gradnja omenjenega segmenta, ki leži na levi brežini odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje, se je začela avgusta 2021 in se je zaključila v začetku maja letos, nakar je začela elektrarna poskusno obratovati. Po opravljenem tehničnem pregledu in pridobljenem uporabnem dovoljenju tako sončna elektrarna prehaja v redno obratovanje, s čimer je energetski objekt – odvodni kanal hidroelektrarne – pridobil dodatno vrednost, Slovenija pa dodatne gigavatne ure električne energije iz obnovljivega vira. 

Segment pet Sončne elektrarne Zlatoličje je umeščen na levi breg neizkoriščene brežine odvodnega kanala največje slovenske hidroelektrarne Zlatoličje – od mostu čez kanal do dirkališča Slovenja vas – v dolžini devetsto pet metrov. Vgrajenih je 5.694 foto-napetostnih modulov skupne nazivne moči 2,5 MWp, ki letno lahko proizvedejo 3.000 MWh električne energije. Glede na nagib terena, ki ponekod presega 30o, je gradnja od izvajalca, invalidskega podjetja HTZ Velenje, ki je tudi del skupine HSE, zahtevala precejšen izziv in previdnost. Posebnost elektrarne je kontejnerska izvedba centralnega razsmernika s transformatorsko postajo in srednje napetostnim stikališčem.

Segment pet sončne elektrarne Zlatoličje je oziroma bo del večje sončne elektrarne skupne projektirane nazivne moči 30 MWp in predvidene letne proizvodnje 37.000 MWh, ki bo zgrajena na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. Zanjo že poteka postopek državnega prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor. Ob tem pa družba samostojno, v okviru skupine HSE in z zunanjimi partnerji, raziskuje tudi druge primerne lokacije za postavitve sončnih elektrarn.

»Z izgradnjo prvega segmenta, sicer načrtovane večje sončne elektrarne, družba Dravske elektrarne Maribor in skupina HSE sledita zavezam države glede povečanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in potrebam gospodinjstev ter gospodarstva. Prepričani smo, da velja, na okoljsko in družbeno sprejemljiv način, izkoristiti vse danosti in znanja, ki so na razpolago v Sloveniji ter tako tudi v prihodnje omogočati domačo proizvodnjo električne energije iz vseh razpoložljivih obnovljivih virov« sta ob tem dodala Aleksander Brunčko, generalni direktor DEM in mag. Damjan Seme, direktor DEM.

Družba Dravske elektrarne Maribor, ki upravlja osem velikih hidroelektrarn na reki Dravi, se, podobno kot ostale proizvajalke električne energije iz vodnega vira, od lanskega avgusta – torej že leto dni – sooča s pomanjkanjem padavin v porečju reke, kar ima za posledico podpovprečne pretoke in rezultira v približno 30 odstotkov nižji realizirani proizvodnji od načrtovane za letošnje leto oziroma eni najnižjih v zgodovini družbe. Varna in zanesljiva proizvodnja električne energije ostajata prioriteti družbe, zato pospešeno izvajamo tudi številne investicije na področju vzdrževanja in posodobitve obstoječe opreme. Med izvedbenimi projekti izstopajo prenova sekundarnih sistemov, prenova jezu Markovci in celovita rekonstrukcija najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave – hidroelektrarne Formin ter sanacija vibracijskega stanja generatorjev. S tem bo tudi v prihodnje zagotovljena varna in zanesljiva proizvodnja okolju prijazne električne energije iz obstoječih hidroelektrarn.

Razvijamo tudi projekte na drugih področjih izkoriščanja obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije, ki so nas pripeljali do številnih strateških razvojnih projektov, ki jih načrtujemo realizirati v naslednjem planskem obdobju.

Pri razvojnih projektih družbe velja izpostaviti postavitev že omenjene sončne elektrarne na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, postavitev treh vetrnih parkov – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak – skupne moči 46 MW in letne proizvodnje 122 GWh. Pri projektu Vetrne elektrarne Ojstrica se dopolnjuje Okoljsko poročilo, ki mu bo, skladno z zakonodajo, sledila javna razgrnitev. Pri Vetrnih elektrarnah Rogatec in Paški Kozjak pa so v izdelavi strokovne podlage, potrebne za pripravi Okoljskih poročil, katerih zaključka sta, skupaj s študijama variant in idejnimi zasnovami, predvidena v naslednjem letu.

Med pomembnejše razvojne projekte sodijo tudi raziskave in projekti izkoriščanja geotermalnega potenciala za proizvodnjo električne energije – družba je pridobila gradbeno dovoljenje za prvo geotermično elektrarno Pg-8, kjer se načrtuje, da bodo potrebna dela na terenu stekla konec tega oziroma v začetku naslednjega leta in bodo trajala približno pol leta. Aktivnosti se odvijajo tudi na področju shranjevanja električne energije – oddana je vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za baterijski hranilnik moči 60 MW za zmanjšanje odstopanj proizvodnje celotne skupine HSE na lokaciji ob hidroelektrarni Mariborski otok. Prav tako je v zaključni fazi izdelava dokumentacije za gradnjo male hidroelektrarne Pesnica.

Intenzivno izvajamo tudi aktivnosti na razvojno – inovativnih projektih, kjer velja posebej izpostaviti trajnostno upravljanje s sedimenti reke Drave.