HSE         MODRA ENERGIJA         MODRI JAN         MODRA GENERACIJA         POZITIVNA ENERGIJA         CENTER ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST
Ali doma pazite na porabo električne energije?
Da.
Ne.
Poskušamo po svojih močeh.
Rezultati
Pri projektu Modri Jan je sodelovalo skoraj 400 osnovnih šol in vrtcev in več kot 8.000 otrok.

Več

Gradnja HE na srednji Savi

Zakaj gradnja HE na srednji Savi?

V svetu, in tudi v Sloveniji, potreba po električni energiji nenehno narašča. Primanjkljaj električne energije je posledica visoke rasti njene potrošnje ter premajhne razpoložljivosti proizvodnih kapacitet. Z vstopom na evropski trg električne energije je postalo za Slovenijo obvezujoče, da sama izpolni določene zahteve, če želi ohraniti energetsko samostojnost znotraj EU. Pri zagotavljanju zadostne oskrbe z električno energijo mora tako upoštevati tudi mednarodne sporazume, kot je npr. Kjotski sporazum o zmanjševanju toplogrednih plinov in ostale sprejete obveznosti.

Z vidika neizkoriščenega vodnega potenciala, ki ga ima Slovenija ravno v reki Savi, je odločitev o izgradnji verige HE na srednji Savi zagotovo smiselna.

Prednosti projekta

  • Investicija ima širše družbene koristi za vzdrževanje socialne varnosti in zaposlovanja, izboljšanje regionalnega razvoja, disperzijo načinov oskrbe, vplive na okolje, ipd.
  • Velik vpliv v času gradnje na zaposlovanje domače industrije (strojegradnja, gradbeništvo).
  • Koncedent (država) bo zagotovil potrebna zemljišča v njegovi lasti in upravljanju in pomagal pri organizaciji ureditve državne infrastrukture.
  • Država bo imela koristi od koncesijskih dajatev in davka na dobiček.

Pričakovane koristi so: povečanje proizvodnje E-OVE za 1.029 GWh, povečanje instalirane moči za 338 MW v skupini HSE, povečanje deleža sistemskih storitev, povečanje samooskrbe z energijo in s tem tudi doseganje ustrezne donosnosti.

Hidroelektrarne

Z izvedbo projekta se bo predvidoma izgradila veriga desetih elektrarn na srednji Savi: HE Suhadol, HE Trbovlje, HE Renke, HE Ponoviče, HE Kresnice, HE Jevnica, HE Zalog, HE Šentjakob, HE Gameljne in HE Tacen.

Operativni realni objektni cilj pa je v tem trenutku izgradnja prvih treh HE (Suhadol, Trbovlje in Renke) ali derivacijska HE Suhadol na spodnjem delu koncesijskega območja na osnovi pobude za izdelavo DPN1. Začetek bo v drugi polovici leta 2013.

Hidroelektrarna Investicija (mio €) Moč (MW) Proizvodnja (GWh)
HE Suhadol 131 41 145
HE Trbovlje 122 34 114
HE Renke 123 35 115
HE Ponoviče 252 68 212
HE Kresnice 89 29 90
HE Jevnica 104 29 89
HE Zalog 116 15 44
HE Šentjakob 89 19 44
HE Gameljne* 153 27 70
HE Tacen* 128 33 89
* Alternativa za HE Ježica - dokončna odločitev pri izvedbi DPN, (HE Ježica 55 MW, 151,4 HWh).

Terminski načrt

Projekt HE na srednji Savi se odvija, vendar ne po pričakovanih terminskih planih koncesionarja. Vse kaže, da na pristojnem ministrstvu ni dovolj velike politične volje za uskladitev internih interesov za izpolnitev sprejetih obvez RS v okviru EU na področju OVE.

Prvotni načrt je predvideval realizacijo med leti 2009 do 2025, vendar je, zaradi zakasnitev s strani koncedenta, že potrebna korekcija izvedbenega plana. Zadnje analize stanja kažejo na to, da je optimistično pričakovati začetek gradnje prve HE v prvi polovici leta 2014, če bo koncedent dosledno spoštoval časovne roke plana izdelave DPN1, ki ga izdela direktorat za prostor pri MOP2.

Predviden rok zaključka gradnje 10 hidroelektrarn je po tehtni analizi premaknjen na leta okoli 2030.

1 Državni prostorski načrt
2 Agencija RS za okolje in prostor