PROJEKTI SKUPINE HSE
Razvojne usmeritve skupine HSE so osredotočene na obnovljive vire energije, s poudarkom na uporabi energije sonca, vode in vetra.
Skupina HSE je največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji in nosilka zelenega prehoda Slovenije. Vsi naši razvojni projekti so naravnani trajnostno, upoštevajoč postopno razogljičenje družbe, njene infrastrukture in gospodarstva.
Aktivno si prizadevamo za doseganje ciljev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki predvideva 27-odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in vsaj 75-odstotni delež oskrbo iz domačih virov do leta 2030. K dosegi tega cilja bodo pomembno prispevali prav vsi obnovljivi viri energije.

Črpalna hidroelektrarna (ČHE) Kozjak na Dravi
ČHE KOZJAK
Črpalna HE Kozjak bo druga črpalna elektrarna v skupini HSE in Sloveniji na splošno.
Projekt je trenutno v predinvesticijski fazi, v okviru katere pridobi vajo vso potrebno dokumentacijo, da bodo lahko podali vlogo za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja, ki vključuje tudi presojo vplivov na okolje.
Objekt bo zgrajen varno, strokovno in v sodelovanju z lokalnim okoljem. ČHE Kozjak bo hranil presežke proizvedene električne energije, s čimer bo zmanjšal izgube energije in prispeval k stabilnejšemu omrežju.
Strokovnost projekta je zagotovljena z lastnim znanjem, s sodelovanjem z najuglednejšimi slovenskimi institucijami s tega področja in z mednarodnim sodelovanjem. Poleg slovenskih sodelujejo tudi strokovnjaki in univerze iz EU.
Ključni objekti v okviru projekta so naslednji:
- Zgornji akumulacijski bazen, ki bo izgrajen na Kolarjevem vrhu z gravitacijsko pregrado okoli celotnega bazena, asfaltirano notranjo površino z vtočno-iztočnim objektom cilindrične oblike ter dovozno cesto na krono bazenske pregrade. Koristni volumen bazena bo znašal približno 3 milijone m3;
- Vertikalni tlačni cevovod, ki povezuje zgornji akumulacijski bazen in strojniško kaverno. Tlačni cevovod jeklene izvedbe, ki bo ob-betoniran, bo imel dolžino približno 750 metrov;
- Kaverna strojnice je tlorisno orientirana pravokotno na dovodno/odvodni sistem, višinsko pa je prilagojena ustrezni potopitvi turbine, kar določa položaj njene osi. V kaverno strojnice bosta vgrajena dva agregata z reverzibilno črpalno turbino in generator motorjem z vso pomožno opremo ter mostnim dvigalom;
- Transformatorska kaverna je locirana vzporedno na dol-vodni strani strojnične kaverne in je od nje odmaknjena za okrog 30 metrov. V kaverni bosta nameščena glavna transformatorja z razvodom kablov;
- Glavni dostopni tunel se prične z vstopnim portalom na nivoju 286 m n. m.. Trasa tunela se najprej dviga v naklonu enega odstotka, kar omogoča odvodnjavanje hribinske vode med gradnjo, nato pa spušča v naklonu deset odstotkov do začetka transformatorske kaverne. Na odseku med kavernama je trasa vodoravna na nivoju montažnega platoja. Razen dostopa je tunel predviden še za odvod izrabljenega zraka, odvod drenažne vode, kanalizacijo, hidrantno omrežje, SN kable, komunikacijske kable ter odvod dima;
- Presek servisnega tunela je podkvaste oblike s polkrožno kaloto, predvidene dolžine okrog 2.240 metrov. Od vstopnega portala se trasa tunela najprej dviga v naklonu enega odstotka, kar omogoča odvodnjavanje hribinske vode med gradnjo, nato pa spušča v naklonu deset odstotkov do kalote transformatorja in kalote strojnice. V fazi izgradnje služi kot raziskovalni tunel in za pristop v kaloto transformatorska kaverne, kaverne strojnice in vodo-stana, v končni fazi pa za vodenje 400 kV kablov, za zajem svežega zraka in za evakuacijo;
- Odvodni tunel poteka od združitve podaljškov obeh sesalnih cevi do spodnjega vtočno-iztočnega objekta. Predvidena dolžina tunela znaša okrog 2.230 metrov, v nagibu treh odstotkov;
- Za kompenzacijo vodnega tlaka na odvodno-dovodnem tunelu je predviden vodo-stan. Zasnovan je kot jašek cilindrične oblike višine približno 100 metrov. Zgornji del cilindra, ki je podvržen nihanju gladin, je večji. Njegov premer znaša 20 metrov in višina 41 metrov;
- Na spodnjem platoju bodo locirani vtočno-iztočni kanal črpalne hidroelektrarne v Dravo, komandna zgradba, tehnološki objekt (diesel agregat, SN stikališče, transformatorji, baterije …) in 400 kV GIS stikališče. S platoja bosta urejena vhoda v glavni dostopni tunel (s kote 286.0 m. n. m.) in v servisni tunel s kote 302.9 m n. m.
- 2 x 400 kV daljnovod za priključitev elektrarne v elektroenergetsko omrežje Slovenije;
- Območje omilitvenih ukrepov.
Projekt je del sodelovanja dveh investitorjev, družbe DEM, del skupine HSE, in družbe ELES.

Vetrna elektrarna Mali Log
VETRNA ELEKTRARNA MALI LOG
Vetrna elektrarna Mali Log je prva državna vetrna elektrarna, in ima nazivno moč 1 MW. Pričakovana letna proizvodnja znaša približno 2 GWh električne energije.
VE Mali Log je trenutno v fazi poskusnega obratovanja.
Pri skrbnem načrtovanju in gradnji je bila posebna pozornost namenjena varovanju okolja ter dosledno upoštevanju številnim omilitvenim ukrepom, določenem v gradbenem dovoljenju.
Investitor so Dravske elektrarne Maribor (DEM), del skupine HSE.

SE KANALSKI VRH
SONČNA ELEKTRARNA KANALSKI VRH
Sončna elektrarne Kanalski vrh je postavljena ob brežinah akumulacijskega bazena črpalne hidroelektrarne Avče.
SE bo narejena v dveh fazah. V prvi fazi bo nameščenih 4.800 sončnih modulov s skupno močjo nekaj manj kot 3 MW, njena predvidena letna proizvodnja pa bo znašala 3,4 GWh.
Z drugo fazo bomo elektrarno nadgradili do skupne priključne moči do 8 MW.
Zagon prve faze je predviden pred poletjem.
Investitor projekta so Soške elektrarne Nova Gorica (SENG), del skupine HSE.

SONČNA ELEKTRARNA VIPAVA
SONČNA VIPAVA – PROJEKT SONČNE ELEKTRARNE NA VIPAVSKEM
Projekt Sončna Vipava bo potekal na območju vojaškega poligona Mlake, ob vojaški infrastrukturi in hitri cesti, pa tudi na drugih lokacijah znotraj občine Vipava.
Ocenjeni potencial na evidentiranih lokacijah je velik, kot izvedljiv pa se ocenjuje do 20 MW instalirane moči.
Sončna elektrarne na Vipavskem so skupen projekt družbe Soške elektrarne Nova Gorica (SENG), družba v skupini HSE, Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MORS), Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) ter Občine Vipava.
*slika je simbolična