Hidroelektrarne
Naše hidroelektrarne na rekah Dravi, Soči in Savi (49 %)proizvedejo skoraj polovico vse slovenske električne energije iz vode. Skupaj ustvarijo približno 3,5 teravatne ure električne energije na leto (v letu 2024 celo 4 TWh), kar predstavlja 36 % celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji ter več kot 71 % proizvodnje iz obnovljivih virov.
V okviru Skupine HSE delujejo:
-
Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) s petimi velikimi in 22 malimi hidroelektrarnami ter eno črpalno hidroelektrarno.
-
Dravske elektrarne Maribor (DEM) z osmimi velikimi in petimi malimi hidroelektrarnami.
- Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS; 49% lastništvo) s petimi hidroelektrarnami.
Kako delujejo hidroelektrarne
Hidroelektrarne so elektrarne, ki izrabljajo moč vodnega padca za pridobivanje električne energije; lahko so umeščene neposredno v rečni strugi ali pa v umetnem kanalu, ki dovaja vodo iz rečne struge. Razpoložljiva moč elektrarne in posledično proizvodnja je odvisna od vodnega padca in pretoka reke. Ta je v rekah odvisen od naravnega dotoka. Kjer to dopušča oblika terena in naravovarstvene zahteve, lahko povečamo regulacijsko sposobnost elektrarne tako, da je njena moč manj odvisna od trenutnega dotoka – pred elektrarno ustvarimo akumulacijsko jezero, v katerem se v času manjše potrošnje električne energije oziroma večjega naravnega dotoka zbira voda, ki jo lahko koristno uporabimo za proizvodnjo električne energije v času večje porabe oziroma manjših naravnih dotokov reke.
HIDROELEKTRARNE V SLOVENIJI
V Sloveniji stoji 17 velikih hidroelektrarn.
Na Dravi so postavljene HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala, HE Mariborski otok, HE Zlatoličje in HE Formin.
Na Soči stojijo HE DOBLAR 1 in 2, HE Plave 1 in 2 ter HE Solkan. Polega tega je na Soči še 22 malih hidroelektrarn.
Na Savi pa so HE Boštanj, HE Arto- Blanca, HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice.
Večinoma so to t. i. pretočno-akumulacijske elektrarne.
Skupna moč vseh hidroelektrarn znaša več kot 900 MW (mHE+HE), letno pa proizvedejo povprečno 3.500 GWh električne energije.
To zadošča za oskrbo kar 781.000 gospodinjstev.
ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
Poseben primer hidroelektrarn so črpalne hidroelektrarne. Zaenkrat je edina taka v Sloveniji črpalna hidroelektrarna na reki Soči. ČHE Avče se uporablja za shranjevanje električne energije, saj deluje v dveh režimih: kadar je višek elektrike, elektrarna deluje v režimu črpanja – črpa vodo iz nižjega rezervoarja v višjega in pri tem porablja energijo. Kadar je potrebno proizvajati električno energijo, pa je ravno obratno: voda teče iz višjega rezervoarja v nižjega in pri tem generira elektriko. Drugo črpalno hidroelektrarno v skupini HSE – ČHE Kozjak – že načrtujejo Dravske elektrarne Maribor, poleg te pa tudi več malih hidroelektrarn na pritokih reke Drave.
HE - trajnostne in sonaravne rešitve
Poleg proizvodnje električne energije iz obnovljivega vira prinašajo hidroelektrarne tudi številne trajnostne in sonaravne rešitve. HE Zadlaščica, ki že od leta 1989 deluje pod okriljem Soških elektrarn Nova Gorica, je lep primer umeščanja gospodarskega objekta v občutljiv naravni prostor Triglavskega narodnega parka. Hkrati je večnamenski objekt, saj zagotavlja pitno vodo za širše območje Tolmina in Mosta na Soči. Tudi mala hidroelektrarna Tolmin je večnamenski objekt, kjer v sožitju delujeta mala hidroelektrarna in ribogojnica. Pokriti bazeni ribogojnice so namenjeni vzreji lipana, ki ga ob soški postrvi ribiška družina Tolmin vlaga v vodotoke Posočja, hkrati pa je zajetje za MHE Tolmin.
Kljub energetski rabi ostaja Drava pomembna tudi z naravovarstvenega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati, ki jim tekoča voda daje izjemno zmožnost prilagajanja človekovim posegom. Dravograjsko jezero je sicer umetno jezero za jezom hidroelektrarne Dravograd, vendar so ob njem nastala pomembna mokrišča z bogatim živim svetom. Tu so pomembna drstišča rib, stalno ali občasno živi na jezeru okoli 150 vrst ptic, tu si je našla dom kolonija bobrov, številne so tudi botanične zanimivosti. Za jezom v Markovcih je na Dravi nastalo največje slovensko umetno jezero – Ptujsko jezero. Na jezeru in ob njem stalno ali občasno živi več kot 200 vrst ptic, ki so jim namenjeni tudi manjši otočki v jezeru (narejeni v okviru projekta LIFE Drava); pomembno je tudi kot počivališče za ptice med jesensko in spomladansko selitvijo.
Še nekaj zanimivih dejstev:
- Največja slovenska hidroelektrarna je HE Zlatoličje na kanalu reke Drave, ki letno proizvede več kot 500 GWh električne energije oziroma približno pet odstotkov v Sloveniji proizvedene električne energije.
- Najstarejša slovenska velika, še delujoča hidroelektrarna je HE Fala na reki Dravi, ki neprekinjeno obratuje že dobrih sto pet let. Del elektrarne, ki je od modernizacije izvzet iz obratovanja je danes muzej, ki je od leta 2008 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
- Vse slovenske hidroelektrarne povprečno letno proizvedejo povprečno 4.500 GWh električne energije.
- Hidroelektrarne so največji proizvajalec obnovljive električne energije na svetu – generirajo kar 16 odstotkov globalne elektrike oziroma približno 4.000.000 GWh.
