To velja predvsem za področje izgradnje večjih sončnih elektrarn, pri čemer so na primer konec preteklega leta uspešno končali postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za nadgraditev SE Prapretno oziroma izvedbo druge in tretje faze na degradiranem območju nad Trbovljami, tako da konec tega leta pričakujejo že prve dodatne kilovatne ure električne energije iz te lokacije. Skupna moč SE Prapretno bo po izvedbi še teh dodatnih faz znašala blizu 10 MW, v okviru projekta pa bodo postavili tudi baterijski hranilnik, kar bo še dodatno izboljšalo obratoval ne zmožnosti elektrarne ter pozitivno vplivalo tudi na ekonomiko investicije.

Konec februarja oziroma v začetku marca naj bi dobili prve kilovate tudi iz sončne elektrarne Kanalski vrh, ki so jo postavile Soške elektrarne Nova Gorica. Ta družba ima v povezavi z izrabo sončne energije na primorskem koncu v letošnjih načrtih še kar nekaj večjih projektov, na primer postavitev večje sončne elektrarne Dekani, ki poteka v sodelovanju z Darsom, pri čemer pa bo izvedba teh projektov odvisna predvsem od poteka pridobitve vseh potrebnih dovoljenj. Veliko upov v izrabo sončne energije polagajo tudi v Dravskih elektrarnah Maribor, ki so dale pred kratkim v javno razgrnitev fotovoltaično elektrarno Zlatoličje-Formin s skupno močjo nekaj manj kot 22 MW. Njeno umeščanje v prostor in okoljske presoje naj bi končali do konca leta, ko pričakujejo tudi pridobitev gradbenega dovoljenja. Na štajerskem koncu poteka še en zanimiv tovrstni projekt, in sicer postavitev 10 MW sončne elektrarne na zaprtem odlagališču v Mariboru, ki naj bi jo prav tako začeli graditi še letos. Omeniti velja še projekt izgradnje prve plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru, ki naj bi med drugim zagotovil tudi potrebno zeleno energijo za proizvodnjo vodika na območju Šoštanja in naj bi jo po optimističnih na povedih začeli postavljati prihodnje leto.

Čeprav gre pri vsem naštetem za projekte, ki so, kot pravi Pečovnik, lažje umestljivi v prostor, pa tudi tu ne gre povsem brez zapletov. V HSE verjamejo, da jim jih bo vendarle uspelo izvesti v okviru predvidene časovnice.

»V HSE si sicer veliko obetamo tudi od načrtovanih hidroelektrarn. V ospredju je izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi.«

V HSE si sicer veliko obetamo tudi od načrtovanih hidroelektrarn. V ospredju je izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi, ki so trenutno v fazi pred objavo okoljskega poročila oziroma umeščanja v prostor in izvedbe okoljske sprejemljivosti. S tehničnega vidika pri tem projektu večjih težav ni, je pa precej izzivov povezanih z okoljem, ki je zaradi vzporedne umestitve železnice in ceste še posebej občutljivo. V HSE na tem projektu, ki ima sicer že dolgo zgodovino, intenzivneje delamo že vse od podpisa koncesijske pogodbe leta 2020, pri čemer upamo, da bomo v letu 2027 prišli do gradbenega dovoljenja in začeli izvedbeno fazo projekta.

Ker z vse večjim deležem razpršenih virov v ospredje stopa pomen prožnosti, v skupini HSE veliko pozornosti namenjamo tudi hranilnikom. Veliko delamo na izvedbi projekta ČHE Kozjak, za katero je bil državni prostorski načrt sicer sprejet že leta 2011. V letih 2023 in 2024 so tako izvedli novelacijo tehnične dokumentacije, trenutno pa je projekt v fazi izdelave različnih študij – geoloških in geomehanskih raziskav, hidroloških študij in podobnega. Naslednje leto naj bi bilo namenjeno izdelavi strokovnih podlag in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, gradbena dela pa naj bi začeli konec leta 2027.

V pripravi je tudi nekaj projektov postavitve baterijskih hranilnikov na nekaterih obstoječih za to primernih lokacijah, predvsem ob dravskih elektrarnah, pa verjetno tudi v Trbovljah in Šoštanju. Med večjimi projekti, ki jih izvajajo v skupini, gre vsekakor omeniti tudi projekt vzpostavitve Severnojadranske vodikove doline, katerega prvo fazo naj bi končali prihodnje leto. Na območju TEŠ želijo tako postaviti prvi elektrolizer za proizvodnjo zelenega vodika, cilj pa je proizvodnja 300 ton vodika letno.
V drugi fazi tega projekta, če bodo izpolnjeni vsi pogoji, pa naj bi do leta 2029 postavili še dodaten 20 MW elektrolizer in zagotovili proizvodnjo dodatnih 2.700 ton zelenega vodika letno. Uporabiti bi ga bilo mogoče za hranjenje energije, transport ali proizvodnjo električne energije.

V HSE imamo na seznamu tudi kar nekaj projektov vetrnih elektrarn, a se njihova izvedba glede na številne zaplete z umeščanjem v prostor precej oddaljuje. V začetku tega leta naj bi vendarle zagnali prvo vetrnico v skupini, vetrno elektrarno Mali Log, ki ima značaj razvojno-raziskovalnega projekta, saj naj bi si z njo pridobili predvsem potrebne obratovalne in upravljavske izkušnje. Vetrnica Mali Log naj bi bila tako priprava na večje vetrne projekte, pri čemer so še najdlje s postavitvijo vetrnic na območju Ojstrice, za katere je bil lani po večletnih prizadevanjih sprejet državni prostorski načrt. Po optimistični različici naj bi gradnjo te prve večje vetrne elektrarne pri nas začeli v letu 2027 oziroma jo postavili še pred koncem desetletja, od razpleta projekta pa bo odvisen tudi potek preostalih načrtovanih vetrnih projektov.

»V Holdingu Slovenske elektrarne imamo pripravljenih celo vrsto zanimivih projektov, ki so usmerjeni k doseganju zastavljenih nacionalnih podnebno-energetskih ciljev in zelenemu prehodu, se pa pri njihovi realizaciji precej zatika, predvsem zaradi dolgotrajnih in zapletenih postopkov umeščanja v prostor.«

Kot rečeno, imamo v Holdingu Slovenske elektrarne pripravljenih celo vrsto zanimivih projektov, ki so usmerjeni k doseganju zastavljenih nacionalnih podnebno-energetskih ciljev in zelenemu prehodu, se pa pri njihovi realizaciji precej zatika, predvsem zaradi dolgotrajnih in zapletenih postopkov umeščanja v prostor. Tako smo lani vrednostno uspeli realizirati le dobro polovico sprva zastavljenih načrtov, letos pa naj bi izvedbi načrtovanih projektov s področja novogradenj, vzdrževanja in rekonstrukcij na ravni skupine namenili približno 120 milijonov evrov.
Del tega odpade na prenovo HE Formin, pri čemer bodo z rekonstrukcijo pridobili tudi dragocenih dodatnih 14 MW moči oziroma 40 GWh električne energije letno. Sredstva za investicije za zdaj zagotavljajo iz lastnih sredstev ter evropskih in domačih virov, kot sta modernizacijski sklad in sklad za pravičen prehod, s katerim na primer sofinancirajo projekte v Zasavju in Šaleški dolini. Za večje projekte pa bo treba v prihodnosti računati tudi na projektno financiranje oziroma izrabo dodatnih finančnih mehanizmov.

****

Pogovor je bil prvotno objavljen v reviji Naš stik, februar 2025
(https://www.nas-stik.si/revija/info/id/422 )