Na 6. dnevu komunikatorjev javnega sektorja, ki je potekal 2. decembra 2024 v Ljubljani, je bilo govora tudi o komunikacijskem obvladovanju varnostnih incidentov. Na omizju je sodelovala vodja službe za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje HSE mag. Petja Rijavec in poudarila pomen timskega duha, ki je bil pri uspešnem reševanju kibernetskega napada na HSE ključen.
Vsakoletni dogodek, ki poteka v organizaciji Slovenskega društva za odnose z javnostmi, je tudi letos postregel z nekaterimi novostmi. Ena od njih je Nacionalni komunikacijski načrt odzivanja v primeru kibernetskih incidentov, ki ga je predstavila Ivana Boštjančič Pulko iz Urada Vlade RS za informacijsko varnost, predstavljeni pa so bili tudi številni primeri dobrih komunikacijskih praks.
Precejšen del dogodka se je torej dotikal komuniciranja v primeru varnostnih incidentov, tudi omizje, ki so ga sestavljali Ivana Boštjančič Pulko iz Urada RS za informacijsko varnost, Jasmina Mešić iz nacionalnega centra za kibernetsko varnost, ekspert za kibernetsko varnost iz Telekoma Slovenije Dalibor Vukovič in mag. Petja Rijavec iz HSE. »Takoj po kibernetskem napadu na HSE se je pokazal timski duh, brez katerega se ne bi tako uspešno odzvali na napad,« je poudarila in predstavila celotno situacijo ter potek odzivanja na dogodek skozi oči komunikatorja. Dejala je, da je bil poleg izziva, kako delovati, ko ostaneš brez celotne komunikacijske opreme, velik izziv tudi negotovost: »Negotovost – kaj vse novinarji že vedo in česa ne, kaj vedo, česar mi ne vemo – to je bilo stalno vprašanje,« je povedala in posebej poudarila, da v takšnih situacijah odnosi z javnostmi ne pomenijo le odnosov z novinarji, temveč z vsemi ključnimi deležniki: z zaposlenimi, poslovnimi partnerji, zunanjimi izvajalci in drugimi: »PR niso le novinarji, pač pa vse javnosti!«
Sogovorci pa so med drugim opozorili, da je Slovenija za tovrstne incidente vse bolj zanimiva tarča napadov, prav tako ni nikakršnih pravil, kdo in na kakšen način je lahko napaden: »Tarče smo lahko vsi in prav vsi smo ranljivi,« je bilo poudarjeno. V takšnih primerih je potrebno transparentno in predvsem usklajeno komuniciranje vseh deležnikov in vpletenih, prav zato je primer komuniciranja HSE ob kibernetskem napadu primer dobre prakse.
