Vseslovensko energetsko konferenco, ki je potekala 16. in 17. oktobra pod naslovom Energetska prihodnost in pot v nizkoogljično družbo, so s strokovnimi prispevki sooblikovali tudi Mitja Tašler, mag. Damjan Seme, dr. Mojca Božič, mag. Jure Šimic in Aleš Kirbiš iz družb skupine HSE. Predstavili so načrte na področju doprinosa skupine HSE k razvoju slovenske energetike in primere dobrih praks, s katerimi skupina HSE že več kot dvajset let zaznamuje slovenski energetski prostor.
»Svet in z njim Slovenijo zaznamujejo podnebne spremembe, zato je naša najpomembnejša naloga zmanjšati vplive na okolje. Dejavnost, ki k temu lahko največ prispeva, je energetika,« so v predstavitveni zloženki zapisali organizatorji dvodnevne konference, CIGRE-CIRED in Slovensko združenje za energetiko SZE. Prvi dan so se energetiki dotaknili aktualnih razmer v panogi, problematik zelenega prehoda, izzivov in rešitev. O potencialih slovenske energetike in primerih dobrih, pa tudi slabih praks, pa je bilo veliko povedanega naslednji dan, ki ga je soustvarjala tudi skupina HSE.
Kaj čaka TEŠ po premogu, je povedal namestnik direktorja TEŠ Mitja Tašler. Predstavil je projekte, ki bodo dopolnili in hkrati ohranili obratovanje termoelektrarne, ter med ključnimi izpostavil plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru, prestrukturiranje daljinskega ogrevanja in nekatere inovacijske projekte v Šaleški dolini. »Iskati moramo sinergijske učinke vseh projektov,« je dejal in poudaril, da je potrebno energetsko lokacijo v Šoštanju razvijati naprej, saj ima izreden energetski potencial, ne le zaradi opreme in infrastrukture, temveč zaradi znanja in strokovnega kadra, ki ga je potrebno obdržati.
Prispevek o pilotni geotermični elektrarni na vrtini Pg-8 v Lendavi je predstavila vodja projektov na DEM dr. Mojca Božič. »Gre za pilotni projekt, ki iz pogleda ekonomske upravičenosti navadno ne dosega želenih zahtev« je dejala in izrazila zahvalo norveškemu skladu: »Brez podpore norveškega mehanizma, ne bi mogli izvesti projekta,« je izpostavila in dodala, da so v sklopu projekta preučili tudi vse še delujoče vrtine v Sloveniji ter ocenili pet primernih lokacij za pridobivanje geotermalne energije. Za udeležence konference je bil zanimiv tudi prispevek o predelavi plavja v lesne sekance za proizvodnjo električne in toplotne energije, ki ga je prav tako predstavila dr. Mojca Božič. Povedala je, da je družba DEM v lanskem letu investirala v nove stroje, pridobila zahtevane certifikate in tako naredila korak naprej k trajnostnemu in krožnemu gospodarstvu.
Ostale potenciale dravskih elektrarn Maribor na področju obnovljivih virov je predstavil generalni direktor DEM mag. Damjan Seme: »Za Dravske elektrarne Maribor ostaja hidro energija paradni konj«, je povedal in pozval občinstvo k razmisleku: »Zavedati se moramo, da brez energije ni napredka in ne razvoja!« V nadaljevanju je predstavil nekaj primerov več desetletnega umeščanja objektov v prostor, tudi načrtovano črpalno hidroelektrarno Kozjak: »Ta projekt zaobjema več generacij in elektrarna še vedno ni zgrajena, čeprav je strateškega pomena za celotno Slovenijo«, je spomnil in optimistično napovedal, da bi elektrarna lahko obratovala leta 2031.
»Neusklajenost nacionalnih in drugih strategij pogosto privede do težav z umeščanjem objektov v prostor,« pa je bil mnenja direktor HSE Invest mag. Jure Šimic. Svoj prispevek je usmeril v potencial hidro energije v Sloveniji, ki je v 50 odstotkih še neizkoriščen. Predstavil je nekaj analiz, ki temeljijo na strokovnih podlagah in verodostojnih podatkih, njihov rezultat pa govori v prid dejstvu, da je prav hidro energija tista, ki znotraj obnovljivih virov v svetu močno prednjači pred ostalimi obnovljivimi viri, kot sta veter in sonce. Naštel je tudi pozitivne vidike hidroelektrarn na okolje: »Hidroelektrarne ne uničujejo narave, kar pogosto slišimo, pač pa zgolj in samo spreminjajo obstoječe stanje, saj vzpostavljajo nove habitate,« je poudaril in dodal: »V Sloveniji se le dve od vseh petindvajsetih hidroelektrarn nahajata izven Nature 2000, kar je dokaz, da energetski objekti in narava lahko sobivajo.«.
K vseslovenski energetski konferenci je svoj del dodal tudi Aleš Kirbiš, vodja projekta rekonstrukcije HE Formin in jezu Markovci, ki ga je predstavil prisotnim. Razvoja slovenske energetike namreč ne predstavljajo samo novi projekti, ampak tudi obstoječi, ki jih moramo vzdrževati in skrbeti za to, da bodo še dolgo zagotavljali zanesljivo oskrbo z električno energijo.
