HSE Sonce / O energiji sonca

O energiji sonca

Električna energija, ki jo pridobivamo iz sonca, poleg vode in vetra sodi v nabor tako imenovanih obnovljivih virov energije. Na tem področju smo, skladno z zavezami Evropske unije, ki stremijo k razogljičenju družbe, v zadnjih dveh desetletjih naredili velik preskok. Zaradi naraščajočega zavedanja, da tradicionalni načini pridobivanja energije, ki temeljijo na premogu, niso trajnostni, vedno več truda, znanja in časa namenjamo učinkovitejšemu in okolju prijaznejšemu načinu pridobivanja tako imenovane »zelene« elektrike.

Slovenija ima zaradi ugodne geografske lege veliko potenciala za dvig deleža sončne energije. V letu 2020 je bilo inštaliranih skupaj 11.990 sončnih elektrarn skupne električne moči 371,6MW. Njihova proizvodnja je istega leta znašala 289,5 GWh ali približno dva odstotka deleža v celotni proizvodnji električne energije v Sloveniji. Ta energija zadošča za pokrivanje slabih devetih odstotkov potreb slovenskih gospodinjstev po električni energiji.

Energija sonca kot »gorivo« za proizvodnjo električne energije je trajen, brezplačen vir z nizkimi stroški vzdrževanja.

Kako deluje sončna elektrarna

Vsaka sončna elektrarna je v osnovi sestavljena iz dveh osnovnih sklopov:

Sončnih fotonapetostnih modulov oz. sončnih celic. Te so neposredni pretvornik sončne energije v elektriko. Sončna svetloba, ki pada na solarno celico, povzroči gibanje elektronov v njej, zaradi katerega nastane enosmerni električni tok. Najpogosteje se za izdelavo celic v fotonapetostnih modulih uporablja silicij, ki ga je v naravi v izobilju.

Razsmernikov. Enosmernega toka iz sončnih celic v hišnih aparatih ne moremo uporabljati, zato sončna elektrarna potrebuje razsmernike, ki tok spremenijo v izmeničnega. Šele v taki obliki se elektrika lahko usmeri v porabo ali pošlje v omrežje.

Vsako sončno elektrarno sestavljajo:
  1. Fotonapetostni moduli sončne celice. Zbirajo sončno energijo in jo pretvarjajo v enosmerni električni tok.
  2. Razsmernik. Pretvarja enosmerni tok v izmeničnega, da ga lahko uporabljamo v našem domu.
  3. Električna omarica. Omarica, ki krmili in upravlja vsa vezja in naprave sončne elektrarne.
  4. Naprave v gospodinjstvu, ki uporabljajo proizvedeno elektriko.
  5. Števec. Meri proizvedeno električno energijo.
  6. Omrežje. Sprejme odvečno električno energijo, ki je v gospodinjstvu ne porabimo.

Velike sončne elektrarne, ki so nameščene na tleh, pa običajno električno energijo oddajajo neposredno v distribucijsko javno omrežje. Takšne sončne elektrarne imamo tudi v skupini HSE.

Izgradnja sončne elektrarne

Kot za vsak energetski objekt veljajo tudi za izgradnjo sončne elektrarne določena pravila, ki usmerjajo načrtovanje in umeščanje v prostor ter vodijo vse do izgradnje in priklopa na elektroenergetsko omrežje.

Po slovenski zakonodaji je za večje sončne elektrarne, elektrarne moči nad 1 MW, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. V postopku pridobivanja vam mora soglasje dati:

  • lokalna skupnost, ki skozi prostorske načrte določa možnost uporabe zemljišč za namestitev naprav za proizvodnje električne energije,
  • Ministrstvo za infrastrukturo, ki izda energetsko dovoljenje,
  • Agencija republike Slovenije za okolje, ki opravi pregled in da soglasje k skladnosti projekta z okoljevarstveno zakonodajo,
  • lokalni upravljalec distribucijskega omrežja, ki preuči projekt in poda soglasje za priklop na distribucijsko omrežje, na katero se prenaša proizvedena električna energija,
  • pristojna upravna enota, ki na koncu izda gradbeno dovoljenje.

Gradbenemu dovoljenju sledi izdelava projektne dokumentacije. Z njo se določijo vse tehnične lastnosti in zasnova takšnega projekta. Projektna dokumentacija je tudi sestavni del vseh vlog, ki jih je potrebno priložiti v procesu pridobivanj soglasij in dovoljenj.

Najpomembnejši del pa je izbira kakovostnega izvajalca, ki ima vse resurse in tehnična znanja za izvedbo tako kompleksnega projekta. Običajno se izvajalci izbirajo preko postopka javnih naročil.

Gradnja večje sončne elektrarne nad 1 MW moči se zaključi s tehničnim pregledom, kjer se ugotavlja ali je bil objekt zgrajen skladno s predpisi in načrti. Ob uspešnem tehničnem pregledu se izda uporabno dovoljenje.

floater