HSE – NOSILEC ZELENEGA PREHODA V SLOVENIJI
Skupina HSE je ključna nosilka zelenega prehoda v Sloveniji, saj aktivno vlagamo v zelene tehnologije, ki omogočajo trajnostno in učinkovito pridobivanje energije.
Kot vodilni proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov in zanesljiv trgovec v regiji, se osredotočamo na zmanjšanje ogljičnega odtisa ter podporo doseganju ciljev trajnostnega razvoja na ravni Slovenije in Evropske unije.
Naša strateška usmeritev temelji na investicijah v nove proizvodne enote, ki izkoriščajo obnovljive vire energije, ter uvajanju inovativnih tehnologij, ki povečujejo fleksibilnost in zmanjšujejo vplive na okolje. S tem razvijamo trajnostne, dostopne in energetsko učinkovite rešitve za naše končne odjemalce, kar nas postavlja v ospredje zelene prihodnosti energetskega sektorja.

HIDROELEKRARNE
Skupina HSE na ravni Slovenije proizvede več kot tretjino električne energije iz vode.
V skupini HSE upravljamo s 40 hidroelektrarnami.
Dravske elektrarne Maribor (DEM) upravljajo osem velikih in pet manjših hidroelektrarn skupne moči več kot XX MW. Letno proizvedejo povprečno XX GWh električne energije, kar zadostuje za oskrbo približno XX tisoč slovenskih gospodinjstev.
Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) pa vključujejo pet velikih in 22 manjših hidroelektrarn skupne moči XX MW. Letno proizvedejo povprečno XX GWh električne energije, kar omogoča oskrbo približno XX tisoč slovenskih gospodinjstev.
Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), kjer je HSE 49-odstotni lastnik, pa upravljajo s 4 hidroelektrarnami skupne moči XX MW.
Naše družbe, ki upravljajo s hidroelektrarnami na Dravi, Soči in Savi, pri gradnji in energetski izrabi vodnega potenciala naših rek ves čas upoštevajo okoljevarstvene zahteve in načela trajnostnega razvoja, skrbijo za poplavno varnost ter primeren življenjski prostor in urejene prehode za vodne organizme, otoke za ptice, mokrišča in vodne habitate.

SONČNE ELEKTRARNE
Sončna elektrarna Prapretno skupne moči 3,036 MW je največja sončna elektrarna v Sloveniji
V Skupini HSE trenutno deluje šest sončnih elektrarn z manj kot enim megavatom inštalirane moči, medtem ko je sedma, sončna elektrarna Prapretno, prva v Sloveniji, ki presega en megavat moči in že ima pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Sončne elektrarne postavljamo na degradiranih območjih ter na lokacijah drugih infrastrukturnih projektov, kar omogoča učinkovito izkoriščanje prostora.
Izkoriščamo tudi priložnost sočasnega uporabe vodnih in obvodnih površin za pridobivanje električne energije. Na brežinah hidroelektrarne Zlatoličje že deluje 2,5 MW sončna elektrarna, medtem ko je načrtovani potencial sončnih elektrarn na brežinah HE Formin in HE Zlatoličje kar 30 MW.
V letošnjem letu bo družba SENG začela postavitev sončne elektrarne moči 8,2 MW na lokaciji zgornje akumulacije črpalne hidroelektrarne Avče na Kanalskem Vrhu.
Izkoriščamo priložnost sočasnega izkoriščanju vodnih in obvodnih površin za pridobivanje električne energije. Na brežinah HE Zlatoličje deluje 2,5 MW sončna elektrarna, načrtovani potencial sončnih elektrarn na brežinah HE Formin in HE Zlatoličje pa je kar 30 MW.
Na lokaciji zgornje akumulacije črpalne hidroelektrarne Avče na Kanalskem Vrhu bo družba SENG v letošnjem letu začela s postavitvijo sončne elektrarne moči 8,2 MW.

ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
ČHE Avče so edina črpalna hidroelektrarna v Sloveniji
Črpalne hidroelektrarne so poseben primer hidroelektrarne.
Črpalna hidroelektrarna se uporablja za shranjevanje električne energije, saj deluje v dveh režimih: kadar je višek elektrike, elektrarna deluje v režimu črpanja – črpa vodo iz nižjega rezervoarja v višjega in pri tem porablja energijo. Kadar je potrebno proizvajati električno energijo, pa je ravno obratno: voda teče iz višjega rezervoarja v nižjega in pri tem generira elektriko.
Drugo črpalno hidroelektrarno v skupini HSE – ČHE Kozjak – načrtujejo Dravske elektrarne Maribor.

NAČRTOVANI PROJEKTI
Skupina HSE načrtuje nove investicije, ki bodo zmanjšale odvisnost od uvoza energije, kar bo prispevalo k stabilnosti in neodvisnosti naše energetske oskrbe.
Načrtujemo nadaljnje investicije v sončne elektrarne, in sicer se na Prapretnem načrtuje širitev sončne elektrarne, kjer bo dograjenih približno 7 MW moči.
Veriga novih hidroelektrarn na srednji Savi so pomemben del zelenega prehoda, preobrazbe Zasavske energetike in energetske samooskrbnosti Slovenije. Z državnim prostorskim načrtom se predvideva, da se umesti 3 hidroelektrarne na srednji Savi.
Več o projektu.
Najpogostejša vprašanja
1. Kaj pomeni, da je električna energija proizvedena iz obnovljivih virov energije?
To pomeni, da za proizvodnjo električne energije uporabljamo vire, ki jih zajemamo iz okolja oziroma naravnih procesov. Teh virov v naravi nikoli ne zmanjka, saj se neskončno obnavljajo in ne izčrpavajo oz. porabljajo. Mednje sodijo veter, sonce, geotermalna energija, energija oceanov, hidrotermalna, vodna energija, biomasa ipd. Pridobivanje energije iz obnovljivih virov znatno zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv, kot so premog, nafta in zemeljski plin, ki so omejeni, pri njihovem izgorevanju pa nastajajo škodljive emisije toplogrednih plinov. Zato proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov prispeva tudi k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Sočasno pa se z zmanjševanje njihove rabe zmanjša tudi uvozna odvisnost države in posledično povečuje samooskrbnost in neodvisnost.
2. Zakaj je električna energija, ki je proizvedena iz OVE, primernejša od tiste, proizvedene iz fosilnih goriv?
Električna energija (EE), proizvedena iz obnovljivih virov energije (OVE), je bolj primerna od fosilnih goriv zaradi svoje trajnosti , hkrati pa prispeva k energetski varnosti ter neodvisnosti države.
OVE, kot so denimo sončna, vetrna in hidroenergija, se nenehno obnavljajo in ne prispevajo bistveno k emisijam toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje. Z uporabo OVE znatno zmanjšamo izločanje škodljivih snovi, kot so ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, dušikovi in žveplovi oksidi ter prašni delci, v okolje.
3. Zakaj želite graditi PSE Družmirje, zakaj ravno v občini Šoštanj na jezeru?
Skupina HSE v povezavi z drugimi načrtovanimi projekti zelene energetske preobrazbe Šaleške regije načrtuje tudi PSE Družmirje. Postavitev PSE na Družmirskem jezeru je ena izmed predvidenih aktivnosti, opredeljenih v strateški dokumentih prestrukturiranja SAŠA regije v skladu z načeli pravičnega prehoda.
Določene vodne površine, nastale kot rezultat opuščene ali še vedno aktivne rabe podzemnega prostora, kamor sodi tudi Družmirsko jezero, so na nivoju države prepoznane kot primerne lokacije za tovrstno rabo obnovljivega vira energije. V evropskih državah in drugod po svetu so plavajoče sončne elektrarne na primerljivih lokacijah že uveljavljen način rabe OVE. Takšen način rabe OVE je dokazano okoljsko sprejemljiv, pogojuje pa tudi ureditve, ki so v občini Šoštanj že vzpostavljene (prenosno elektroenergetsko omrežje). Zato je predlagana lokacija prepoznana kot zelo primerna za izvedljivost investicije.
4. Prebivalci se bojijo dodatnega degradiranja na že sicer degradiranem območju zaradi energetske preteklosti, kaj jim na to lahko odgovorite?
Kot je bilo že večkrat povedano in poudarjeno, z izgradnjo PSE območja Družmirskega jezera ne bomo dodatno degradirali. V postopku umeščanja v prostor bodo v nadaljnjih fazah v okviru zastavljenega osnovnega koncepta umeščanja proučeni možnosti in strateški interesi Občine ter ob tvornem sodelovanju lokalne skupnosti oblikovani skupni predlogi za ureditev obvodnega prostora Družmirskega jezera.
Pri odločitvi o umeščanju in izvedbi ter oblikovanju koncepta umeščanja PSE Družmirje sledimo najboljšim praksam iz tujine, katerih monitoringi izkazujejo nebistvene vplive na različne sestavine okolja in rezultirajo tudi v tamkajšnjih zakonodajnih predpisih.
Posebno pozornost bomo namenili ohranjanju dobrega ekološkega in kemijskega stanja Družmirskega jezera. Sončne elektrarne ne povzročajo emisij škodljivih snovi v okolje. Prav tako bomo posebno pozornost namenili zahtevam ohranjanja narave, tj. zagotavljanju ustreznih življenjskih pogojev za vodno in obvodno rastlinstvo in živalstvo.
5. Kako boste ohranili kakovost bivanja?
Na kakovost bivanja občank in občanov postavitev PSE ne bo vplivala negativno. Ob tvornem sodelovanju lokalne skupnosti smo v skupno zadovoljstvo pripravljeni prispevati v razvoj območja.
Rešitev vidimo na način, da tako veliko območje kot je Družmirsko jezero in okolica, oblikujemo in razvijamo v smislu večnamenske rabe prostora.
Izgradnja PSE Družmirje bo, ob hkratnem prehodu v ekološko sprejemljivo in trajnostno pridobivanje električne energije iz obnovljivega vira, v sozvočju z ostalimi projekti pravičnega prehoda, eden izmed projektov, ki bodo prispevali k zagotavljanju proizvodnje stroškovno konkurenčne toplotne energije za prebivalke in prebivalce Šoštanja in Velenja.
6. Kakšni bodo posegi v prostor in kakšna bo varnost objekta?
Izgradnja PSE ne pogojuje obsežnih gradbenih posegov. Ob Družmirskem jezeru se vzpostavi montažna ploščad, namenjena sestavljanju delov sončne elektrarne, ki se kasneje prestavijo na vodo. Za potrebe povezave z električnim omrežjem bo zgrajena tudi razdelilna transformatorska postaja.
Varnost je vodilo, ki usmerja vse razvojne projekte na področju zelenega prehoda Slovenije in bo na prvem mestu tudi pri izgradnji PSE Družmirje. PSE bo stabilna, odporna na vremenske pojave in ustrezno protipožarno zaščitena. Celotna obala jezera bo dolgoročno namenjena ureditvam za ohranjanje narave ter različne za vodne in obvodne dejavnosti, skladno z drugimi omejitvami v prostoru.
7. Kdo je uradni investitor?
Uradni investitor je Skupina HSE s svojimi odvisnimi družbami. Za potrebe umeščanja v prostor se v postopkih kot investitor opredeljuje družba HSE d.o.o., ki projekt z lokalno skupnostjo usklajuje preko lokalne družbe TEŠ.
8. Kateri koraki sledijo po predstavitvi 3. 6. 2024?
Pripravljavec (MNVP) s projektno skupino bo v sodelovanju z investitorjem in izdelovalci pobude analiziral v času javne objave prispele predloge in pripombe javnosti prejete v okviru javne objave pobude, podatke in usmeritve državnih nosilcev urejanja prostora in lokalne skupnosti. Na podlagi s strani projektne skupine potrjene analize bo pripravljen osnutek sklepa o pričetku državnega prostorskega načrtovanja, ki ga bo sprejela Vlada RS. Sklep je osnova za pričetek postopka državnega prostorskega načrtovanja, skladno z določili zakonodaje s področja urejanja prostora.
9. Kakšne so tehnične značilnosti PSE Družmirje in kdaj bi lahko pričela z obratovanjem, če bi šli vsi postopki skozi v normalnih rokih?
Pri načrtovanju in izvedbi PSE bomo izbrali najbolj optimalne tehnične rešitve tako z vidika energetske rabe kot zagotavljanja okoljevarstvenih standardov. Uporabljeni bodo materiali visokih okoljskih standardov in odporni na UV sevanje. Pri postavitvah modulov bomo upoštevali možnost čim večjega presevanja sončne svetlobe. Pri oblikovanju in načrtovanju odločitev za ohranjanje narave in varstvo voda bomo sodelovali s strokovnjaki s predmetnih področij in rešitve premišljeno oblikovali. PSE načrtujemo izven 40-metrskega priobalnega pasu, ki je najbolj bogat z raznolikim vodnim življem in rastlinstvom. Elektrarna ne bo omejevala dostopa do jezera, Občina bo tako lahko neovirano načrtovala razvoj Družmirskega jezera skladno z že zastavljenimi razvojnimi strategijami.
Površina PSE je predvidena s površino do 50 % v času gradnje razpoložljive površine jezera, njena okvirna moč je ocenjena do 140 MWp, letno pa bi z njo lahko proizvedli okoli 140 GWh električne energije, kar predstavlja količino energije, ki jo porabi 35.000 slovenskih gospodinjstev v celem letu. Osnovne komponente PSE so fotonapetostni (FN) moduli, plavajoča podkonstrukcija, razsmerniki in naprave za priklop na prenosno električno omrežje (na lokaciji TEŠ).
PSE bo umeščena na osrednji, vzhodni in severovzhodni del jezera. Južni, jugozahodni in zahodni del jezera pa bo namenjen drugim vsebinam, ki bi jih občina želela razvijati in omogočiti svojim prebivalcem. Minimalni odmik elektrarne od celotne obale jezera bo 40 metrov, v najbolj oddaljenem delu celo več kot 300 m.
Elektrarna bo začela s poskusnim obratovanjem predvidoma 6 do 9 mesecev po pridobitvi gradbenega dovoljenja in izgradnje priključka na električno omrežje.
10. Katere energetske projekte še imate v planu, omenili ste vrsto načrtovanih projektov zelenega prehoda?
V SAŠA regiji so predvideni v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ob uresničevanju projektov prestrukturiranja SAŠA regije, med drugim tudi projekt preobrazbe daljinskega ogrevanja, ki vključuje izgradnjo kombinacije toplotne črpalke, kotla na biomaso in nadgradnjo plinsko parnega postroja v TEŠ.
Aktivno smo pristopili k projektu postavitve sončnih elektrarn na strehah TE Šoštanj ter projektu severno jadranske vodikove doline (NAHV), skladno z določili veljavnega občinskega podrobnega prostorskega načrta. V povezavi s prvo fazo tega projekta se načrtuje tudi postavitev sončne elektrarne z močjo okoli 6 MW na področju sanacije ugreznin (PSU).
Tudi na ostalih lokacijah po Sloveniji imamo več načrtovanih investicij zelenega prehoda, saj stopamo »Pospešeno v zeleno« v skladu z našo strategijo. Omenjali ste posebno projektno pisarno, kdaj bo pričela delovati?
Zaželeno je aktivno sodelovanje lokalne skupnosti pri snovanju „novega“ prostora, zato je za informacije o projektu mogoče podati pisna vprašanja na: [email protected] in enkrat mesečno na info točki v prostorih Občine Šoštanj.