Vloga vodika pri razogljičenju bo v prihodnje vse pomembnejša, kar potrjujejo številni dogodki, ki se v teh dneh odvijajo v Sloveniji in tujini. Danes, 27. maja, je v Novi Gorici potekala konferenca Clean Energy Conference, 15. maja pa v Ljubljani mednarodna konferenca Prihodnost plina in vodik 2.0. Na obeh dogodkih so predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) predstavili strategijo skupine HSE ter projekte, povezane z energentom prihodnosti – vodikom.
Na konferenci v Novi Gorici je zbrane nagovoril generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj, ki je poudaril pomen skupine HSE pri zelenem prehodu Slovenije: »Trenutno več kot 60 odstotkov električne energije v državi prihaja iz obnovljivih virov, k čemur pomembno prispevajo tudi Soške elektrarne Nova Gorica, ki so del skupine HSE. V prihodnje ostajamo zavezani trajnosti in krepitvi energetske odpornosti Slovenije – z nadaljnjim zanašanjem na domače, obnovljive vire energije: vodo, sonce, veter in vodik, ki veliko obeta.«
Na novogoriškem dogodku je nastopila tudi vodja službe za razvoj in investicije HSE dr. Jerneja Sedlar, ki je predstavila projekt Severnojadranske vodikove doline (NAHV), katerega vodilni partner je HSE.
Skupina HSE sodi med ključne akterje vodikovega preboja v Sloveniji. Na okrogli mizi v okviru konference Prihodnost plina in vodik 2.0 je bilo poudarjeno, da HSE koordinira enega najzahtevnejših projektov na področju vodika v Evropi. Dr. Sedlar je pri tem izpostavila:
»Projekt Severnojadranska vodikova dolina je razvojno-raziskovalni projekt, ki spodbuja sodelovanje tako znotraj Slovenije kot prek meja. Povezuje različne sektorje – promet, industrijo, izobraževalne in javne ustanove. Gre za nekakšen ‘peskovnik’ za razvoj novih tehnologij in pristopov.« Ob tem je opozorila tudi na številne izzive – predvsem v povezavi z regulativo in pomanjkanjem finančnih spodbud za razvojne tehnologije na področju vodika. Njeno stališče so podprli tudi drugi udeleženci okrogle mize, ki so poudarili potrebo po vzpostavitvi posebnih podpornih shem in okrepljenem sodelovanju, tako doma kot v tujini. Strinjali so se, da bo vodik postal eden ključnih energentov prihodnosti – ne le za razogljičenje, temveč tudi za povečanje energetske samozadostnosti Slovenije.
Veliko zanimanja je pritegnil tudi vodikov pilotni projekt HSE na območju Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki ga je predstavil tehnični vodja projekta NAHV Jan Pavličič. Predstavil je pripravo investicijske in projektne dokumentacije ter izzive, s katerimi se pri tem srečujejo.
»Projekt je razdeljen na dve fazi. V prvi fazi načrtujemo postavitev 3 MW PEM elektrolizerja, ki bo proizvedel približno 300 ton zelenega vodika letno. V drugi fazi pa je predvidena širitev proizvodnje na do 3000 ton letno, od tega bi lahko do 20 odstotkov izvozili,« je pojasnil. Dodal je, da zaradi obstoječe infrastrukture in že pridobljenih dovoljenj na območju TEŠ poteka del postopkov hitreje, večje izzive pa pričakujejo predvsem pri zagotavljanju finančnih virov za drugo fazo.
Projekt Severnojadranske vodikove doline (NAHV), ki ga vodi HSE, vključuje 37 partnerjev iz treh držav in podpira 17 pilotnih projektov, katerih cilj je skupna letna proizvodnja do 5000 ton obnovljivega vodika. Gre za ambiciozen cilj, ki ga partnerji nameravajo doseči v šestih letih. Že ta konec tedna se bodo srečali v Trstu na konzorcijskem srečanju, kjer bodo razpravljali o napredku in nadaljnjih korakih enega najpomembnejših vodikovih projektov v Evropi.
