Energetski potencial ostaja in lokacija na območju nekdanje Termoelektrarne Trbovlje (TET) se razvija, je v pogovorni oddaji na Radiu Aktual povedal direktor HSE EDT, Ervin Renko. Lokacija v Trbovljah, ki je mnogim znana po najvišjem dimniku v Evropi, skriva še mnoge druge energetske potenciale, ki se danes razvijajo.
Renko je izpostavil naslednje priložnosti in projekte na tej ključni energetski točki:
- Skladišča naftnih blagovnih rezerv na lokaciji so se lani ponovno izkazala kot zelo potrebna, kar poudarja njihov strateški pomen za slovenski energetski sistem.
- Na lokaciji že delujeta dva plinska bloka, ki po potrebi uporabljata plinsko olje. To je pomemben razlog, da so Trbovlje ena od ključnih potencialnih lokacij za postavitev novih plinskih blokov. Po besedah Renka, NEPN (Nacionalni energetski podnebni načrt) predvideva postavitev dodatnih 500 MW novih plinskih blokov, kar bo povečalo fleksibilnost in stabilnost slovenskega energetskega sistema.
- Na zaprtem odlagališču na Prapretnem se načrtuje širitev sončne elektrarne, kjer bo dograjenih približno 7 MW moči, vključno z baterijskim hranilnikom. Renko je poudaril, da si prizadevajo, da bi nova proizvedena električna energija v omrežje pričela teči še v tem letu. Projekt je odličen primer dobrega sodelovanja med lokalno skupnostjo in investitorjem. V okviru širjenja sončne elektrarne so bili podpisani sporazumi o medsebojnem sodelovanju z občinama Hrastnik in Trbovlje, ki bosta omogočila, da bosta obe lokalni skupnosti deležni energije po ugodnejših cenah.
- Izgradnja treh hidroelektrarn na srednji Savi je v fazi umeščanja v prostor. Renko je pojasnil, da gre za zelo kompleksen in večnamenski projekt, kjer je potrebno upoštevati vse deležnike, kar običajno pomeni, da so postopki umeščanja v prostor daljši od samih gradbenih postopkov. Da bi projekt bolje približali lokalnim skupnostim, bo vzpostavljena informacijska točka, ki bo omogočila odprto in zgodnjo komunikacijo, kar je za lokalne skupnosti izredno pomembno.
- Na lokaciji TET se načrtuje tudi izgradnja večjega baterijskega hranilnika električne energije, ki bo pomagal pri zagotavljanju stabilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema, še posebej ob naraščajoči rabi obnovljivih virov energije, kot so sončne elektrarne. Baterijski sistemi postajajo ključen člen za fleksibilnost, stabilnost in zanesljivost delovanja elektroenergetskega omrežja.
Renko je ob zaključku poudaril, da so izkušnje z umeščanjem energetskih objektov na nove lokacije pokazale, da je najbolj smiselno izkoristiti obstoječe lokacije in infrastrukturo. Takšna strategija ne le zmanjša vpliv na okolje, ampak tudi pospeši izvedbo projektov, ki so ključni za stabilnost in prihodnost slovenskega energetskega sistema.
