V četrtek, 10. aprila 2025, je na Brdu pri Kranju potekal 15. Vrh zelene energetike, kjer so ključni akterji iz sveta energetike, politike in gospodarstva razpravljali o izzivih in priložnostih pri prehodu v trajnostno energetsko prihodnost Slovenije. Dogodek je nosil pomenljiv naslov „Energetska zelena preobrazba se ne bo zgodila sama od sebe“, kar pomeni nujnost konkretnih ukrepov, zakonodajnih sprememb in sodelovanja vseh deležnikov.
Dekarbonizacija in umeščanje energetskih objektov
Na omizju z naslovom „Brez dlake na jeziku o dekarbonizaciji in omrežjih“ so razpravljali o ključnih izzivih, s katerimi se soočajo energetski projekti pri umeščanju objektov v prostor. Mag. Damjan Seme, direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM), je izpostavil težave pri komuniciranju z lokalnimi skupnostmi in civilnimi iniciativami, predvsem pri plasiranju lažnih informacij v javnost.
Mag. Jure Šimic, direktor HSE Invest, je opozoril na težave pri umeščanju energetskih objektov v prostor zaradi pogosto spremenljive zakonodaje. “V dvaindvajsetih letih je bilo narejenih sedem sprememb zakona, kar podaljšuje čas za realizacijo projektov,” je dejal. Šimic je poudaril, da zakonodaja pogosto ne zagotavlja jasnih rokov, kar prav tako podaljša postopke in s tem zavira napredek na projektih. Predlagal je, da bi morali postopki biti časovno omejeni in strokovno argumentirani. Udeleženci drugega omizja so se s Šimicem strinjali, da mora biti država bolj aktivna pri načrtovanju in usklajevanju projektov, kar bi zmanjšalo obremenitev investitorjev in zagotovilo boljšo pripravljenost lokalnih skupnosti.
Izpostavljanje ključnih izzivov za prihodnost Slovenije v zeleni energiji
Zadnje omizje je potekalo pod naslovom „Kaj moramo spremeniti, da bo Slovenija vodilna v zeleni energiji?“. Dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor skupine HSE, je opozoril na pomembnost večjih državnih projektov in dolgoročnega strateškega načrtovanja. Povedal je, da HSE pripravlja velike projekte, vendar so lokalne skupnosti še vedno glavni izziv. Sodelujoči so se strinjali, da mora Slovenija nujno povečati svojo samooskrbo z energijo. “Če bodo energetski projekti seljeni v tujino, bo Slovenija odvisna od uvoza energije, kar bo vodilo v višje stroške in manjšo energetsko varnost,” pa je opozoril dr. Štokelj. Omizje je sklenilo, da morajo vsi deležniki v postopkih vztrajati, kljub težavam in nasprotovanjem, ki jih prinašajo postopki in zakonodajni izzivi.
Služba za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje HSE
