Na Ljubljanskem gradu je 16. oktobra v organizaciji časnika Delo potekala zdaj že tradicionalna energetska konferenca. Na njej so razpravljali o uspešnosti Slovenije pri energetski tranziciji in iskali odgovor na vprašanje, kje in zakaj zamujamo.

Nadomeščanje fosilnih z obnovljivimi viri energije. Govorci so se strinjali, da je Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) dober, vendar s cilji do 2030 preveč optimističen. »Pospešiti je potrebno investicije v obnovljive vire, ki smo jih z ambicioznim razvojnim načrtom skupine HSE že zagnali,« je med drugim dejal generalni direktor dr. Tomaž Štokelj in izpostavil problematiko umeščanja objektov v prostor ter še posebej nasprotovanja lokalnih skupnosti in najrazličnejših organizacij. Navedel je nekaj ključnih OVE projektov skupine HSE in izpostavil: »Predvidoma spomladi pričakujemo javno razgrnitev za tri hidroelektrarne na srednji Savi, ki bi jih lahko po optimističnem scenariju začeli graditi po letu 2030.« Glede črpalne hidroelektrarne Kozjak pa je pa je povedal, da je projekt po več letih stagniranja dobil nov zagon in se pričetek gradnje pričakuje leta 2027: »Govorimo o 600-milijonski investiciji, ki se vleče že več generacij in sedaj se pripravljajo strokovne podlage za presojo vplivov na okolje v okviru pridobivanja gradbenega dovoljenja«.

Razpravljavci so bili enotni, da bomo za dosego ciljev razogličenja morali uporabiti vse razpoložljive vire in tehnologije, prav tako pa se bo potrebno posvetiti tudi učinkoviti rabi energije. Večji vsebinski poudarek je bil tudi tokrat namenjen razpravi o jedrski energiji ter s tem povezanimi finančnimi in zaposlitvenimi izzivi, kjer ni šlo mimo referendumskega vprašanja.

»Spoštovani gostje, pri sprejemanju prihodnjih odločitev imejte v glavah, da se igrate z našimi denarnicami in zdravjem naših vnukov. Pa srečno!« je razpravo zaključil moderator Slavko Bobovnik.