(Maribor, 15. maj 2018) – Na ploščadi ob strojnični zgradbi hidroelektrarne Zlatoličje so se danes zbrali najvišji predstavniki države; predsednik Vlade Republike Slovenije, predstavniki ministrstev, elektroenergetskih družb, družb skupine HSE, lokalnih skupnosti in drugi povabljeni ter proslavili petdeset let delovanja največje slovenske hidroelektrarne – hidroelektrarne Zlatoličje.
Že med gradnjo zgornje- in srednje-dravskih hidroelektrarn je postalo aktualno vprašanje izgradnje elektrarn tudi nižje od Maribora. Četudi se značilnost rečne doline niže od Maribora spremeni, le-ta še vedno razpolaga z ustreznim padcem, primernim za energetsko izrabo.
V letu 1962 je bil tako izdelan projekt izgradnje tako imenovane Srednje Drave 1, kasneje preimenovan v hidroelektrarno Zlatoličje, gradnja pa se je pričela jeseni leta 1964. Kljub finančnim zapletom, značilnim za tisto obdobje, je bil projekt zaključen v dobrih štirih letih. Prvi agregat hidroelektrarne Zlatoličje je začel poskusno obratovati 19. oktobra 1968, drugi agregat pa aprila 1969. Slavnostna otvoritev hidroelektrarne Zlatoličje, največje slovenske hidroelektrarne in prve elektrarne kanalskega tipa v takratni državi, je bila 26. aprila 1969, ko je objekt predal v delovanje predsednik SFRJ, Josip Broz Tito.
Da je šlo za gradnjo res velikega objekta govorijo tudi podatki o porabljenih materialih in številu zaposlenih, ki so sodelovali pri gradnji in so podrobneje predstavljeni v zborniku, ki smo ga ob tej priložnosti izdali. Ob tem pa je bilo za potrebe izgradnje hidroelektrarne potrebno rešiti tudi številne strokovne izzive na območju 4,5 milijona kubičnih metrov vode velikega akumulacijskega jezera – pri čemer velja še posebej omeniti dvig Vodnega stolpa na Lentu za skoraj tri metre – jezu Melje, dovodnega in odvodnega kanala.
Po skoraj štiridesetih letih neprekinjenega obratovanja so objekti začeli kazati znake dotrajanost, zato smo v družbi Dravske elektrarne Maribor pristopili k projektu celovite prenove, ki je vključeval prenovo jezu Melje, izgradnjo nove male hidroelektrarne Melje, prenovo dovodnega kanala in same strojnice hidroelektrarne Zlatoličje in je bil izveden med leti 2007 in 2013. Leto pred tem, torej 2012, smo s ciljem širitve proizvodnje iz obnovljivih virov na območju hidroelektrarne dogradili tudi sončno elektrarno, imenovano Sončni park Zlatoličje.
Največja slovenska hidroelektrarna danes deluje z dvema agregatoma in po prenovi proizvede okrog 600 milijonov kWh električne energije letno oziroma nekaj več kot pet odstotkov vse električne energije v Sloveniji ter s tem predstavlja enega ključnih členov ne le družbe Dravske elektrarne Maribor, ki z njo upravlja, temveč celotne slovenske energetike. V pol stoletja pa je proizvedla toliko elektrike, da bi je v sodobnem času zadostovalo za skoraj devet letno porabo vseh slovenskih gospodinjstev.
»Prebivalci Slovenije, kakor tudi gospodarstvo oziroma vsak med nami, smo tisti, ki bomo električno energijo iz obnovljivih virov, ob vseh napovedih elektrifikacije in zniževanja izpustov toplogrednih plinov, v prihodnje še kako potrebovali. Če želimo iti v korak z evropskim časom, bodo dodatni proizvodnji objekti nuja. Če v tem trenutku žanjemo sadove odločitev naših prednikov, je prav, da tudi otrokom in vnukom zagotovimo varno, energetsko neodvisno prihodnost. V družbi Dravske elektrarne Maribor imamo to ves čas v mislih; čim bodo razmere na trgih ugodne, bomo tudi na dovodnem kanalu hidroelektrarne Zlatoličje zgradili dodatne sončne elektrarne. Ob tem pa še na drugih primernih lokacijah nasipov. Ob razvoju novih možnosti proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov pa bomo v odlični kondiciji ohranjali tudi obstoječe proizvodne objekte. Prepričan sem, da bodo lahko naši zanamci slavili stoto obletnico delovanja hidroelektrarne Zlatoličje«, je poudaril direktor Dravskih elektrarn Maribor, Andrej Tumpej.
Mag. Stojan Nikolić, generalni direktor HSE, je povedal: »Skupina HSE je največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, skoraj osemdeset odstotkov je proizvedejo naše elektrarne na Dravi in Soči. Tudi naši razvojni načrti so usmerjeni v proizvodnjo električne energije na okolju prijazen način, v trajnostni razvoj. Razogljičenje je namreč nuja. Je ne le obvezna smer, temveč enosmerna cesta, pot po njej pa ključna za doseganje nacionalnih podnebnih in energetskih ciljev. Projekti skupine HSE so in bodo pri tem tudi v prihodnje strateškega pomena, Dravske elektrarne Maribor pa še naprej pomemben, nepogrešljiv del skupine HSE, slovenske energetike in Slovenije kot celote.«
Predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec je na dogodku povedal: »Če želimo biti neodvisna in energetsko samostojna država, potem bomo morali sami proizvajati svojo elektriko, moramo se pogovarjati in sprejeti dejanja.« Poudaril je še, da je vlada odprta za energetske sugestije in sodelovanja, odgovornost stroke pa je, da pripravi koncept, saj je prihodnost Republike Slovenije lahko zgolj v energetski neodvisnosti.
