Svetovni dan hidroenergije (Global Hydropower day), ki ga vsako leto obeležujemo 11. oktobra, je namenjen ozaveščanju o pozitivnih vplivih trajnostne proizvodnje električne energije iz vodnega vira in vplivih na ljudi ter skupnosti po vsem svetu.

Hidroelektrarne so elektrarne, ki izrabljajo moč vodnega padca za pridobivanje električne energije; lahko so umeščene neposredno v rečni strugi ali pa v umetnem kanalu, ki dovaja vodo iz rečne struge. Razpoložljiva moč elektrarne in posledično proizvodnja je odvisna od vodnega padca in pretoka reke. Ta je v rekah odvisen od naravnega dotoka. Kjer to dopušča oblika terena in naravovarstvene zahteve, lahko povečamo regulacijsko sposobnost elektrarne tako, da je njena moč manj odvisna od trenutnega dotoka – pred elektrarno ustvarimo akumulacijsko jezero, v katerem se v času manjše potrošnje električne energije oziroma večjega naravnega dotoka zbira voda, ki jo lahko koristno uporabimo za proizvodnjo električne energije v času večje porabe oziroma manjših naravnih dotokov reke.

V Sloveniji stoji 17 velikih hidroelektrarn na Dravi, Savi in Soči. Večinoma so to t. i. pretočno-akumulacijske elektrarne. Poleg tega imamo na številnih pritokih večjih vodotokov tudi več deset malih hidroelektrarn. Skupna moč vseh hidroelektrarn znaša več kot 900 MW (mHE+HE), letno pa proizvedejo povprečno 3.500 GWh električne energije. To zadošča za oskrbo kar 781.000 gospodinjstev.

Poseben primer hidroelektrarn so črpalne hidroelektrarne. Zaenkrat je edina taka v Sloveniji črpalna hidroelektrarna na reki Soči. ČHE Avče se uporablja za shranjevanje električne energije, saj deluje v dveh režimih: kadar je višek elektrike, elektrarna deluje v režimu črpanja – črpa vodo iz nižjega rezervoarja v višjega in pri tem porablja energijo. Kadar je potrebno proizvajati električno energijo, pa je ravno obratno: voda teče iz višjega rezervoarja v nižjega in pri tem generira elektriko. Drugo črpalno hidroelektrarno v skupini HSE – ČHE Kozjak – že načrtujejo Dravske elektrarne Maribor, poleg te pa tudi več malih hidroelektrarn na pritokih reke Drave.

Poleg proizvodnje električne energije iz obnovljivega vira prinašajo hidroelektrarne tudi številne trajnostne in sonaravne rešitve. HE Zadlaščica, ki že od leta 1989 deluje pod okriljem Soških elektrarn Nova Gorica, je lep primer umeščanja gospodarskega objekta v občutljiv naravni prostor Triglavskega narodnega parka. Hkrati je večnamenski objekt, saj zagotavlja pitno vodo za širše območje Tolmina in Mosta na Soči. Tudi mala hidroelektrarna Tolmin je večnamenski objekt, kjer v sožitju delujeta mala hidroelektrarna in ribogojnica. Pokriti bazeni ribogojnice so namenjeni vzreji lipana, ki ga ob soški postrvi ribiška družina Tolmin vlaga v vodotoke Posočja, hkrati pa je zajetje za MHE Tolmin. Zgleden primer večnamenskosti energetskega objekta so tudi Kanomeljske klavže. Zgrajene so bile pod vladavino Napoleona I. leta 1813 na vodotoku Klavžarica  in so služile transportu lesa v dolino. Za potrebe idrijskega rudnika so obratovale do leta 1912. Leta 2005 so bile sanirane v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine in v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS in Mestnim muzejem Idrija. Za klavžami akumulirana voda služi za proizvodnjo električne energije v mali HE Klavžarica.

Če želimo kot država slediti zavezam zelenega prehoda ter hkrati vsem prebivalcem in gospodarstvu zagotoviti energetsko samozadostnost, je postavitev novih objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov nujna. V skupini HSE se tega zavedamo in nove »zelene« projekte umeščamo tudi v svoje razvojne načrte, upoštevajoč tako vse zakonodajne postopke kot pogoje naravnega in družbenega okolja, v katerega vstopamo in s katerim sobivamo. Hidroenergetski objekti danes niso več zgolj proizvajalci električne energije; so večnamenski objekti, ki omogočajo zadrževanje visokih voda, zagotavljanje vode za namakanje in ohranjanje ekološkega potenciala, razvoj turističnih in športnih dejavnosti ter mnoge druge prednosti in priložnosti.

Še nekaj zanimivih dejstev:

• Hidroelektrarne so največji proizvajalec obnovljive električne energije na svetu – generirajo kar 16 odstotkov globalne elektrike oziroma približno 4.000.000 GWh. Vse slovenske hidroelektrarne povprečno letno proizvedejo povprečno 4.500 GWh električne energije.
• Na meji med Brazilijo in Paragvajem stoji največja hidroelektrarna na svetu – HE Itaipu, ki letno proizvede več kot 100.000 GWh električne energije. Največja slovenska hidroelektrarna je HE Zlatoličje na kanalu reke Drave, ki letno proizvede več kot 500 GWh električne energije oziroma približno pet odstotkov v Sloveniji proizvedene električne energije.
• Leta 1896 je Nikola Tesla postavil prvo veliko hidroelektrarno na svetu na Niagarskih slapovih, s katero je napravil največjo prelomnico v človeški družbi od prvih taktov parnega stroja v angleških predilnicah. Z idejo, ki jo je razvil že 19 let prej, je začel z elektrifikacijo in informatizacijo sveta, kot ga poznamo danes. Najstarejša slovenska velika, še delujoča hidroelektrarna je HE Fala na reki Dravi, ki neprekinjeno obratuje že dobrih sto pet let. Del elektrarne, ki je od modernizacije izvzet iz obratovanja je danes muzej, ki je od leta 2008 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.