»Če želimo nadomestiti premogovno proizvodnjo električne energije in slediti trendom porabe, se moramo intenzivno posvetiti rabi vseh razpoložljivih obnovljivih virov energije, to je vode, sonca, vetra, geotermije, trajnostne rabe biomase ter zelenega vodika, in ta prihodnost se mora odvijati hitreje in učinkoviteje, kot se sedaj,« je za Naš stik, revijo slovenskega elektrogospodarstva, povedal dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE. Poudaril je, da v skupini HSE z investicijami v lastna sredstva ohranjamo primat največjega proizvajalca električne energije iz obnovljivih oziroma nizkoogljičnih virov električne energije: »Začenjamo nov investicijski ciklus, kar pomeni večja vlaganja v razvojne in investicijske aktivnosti.«

Izpostavil je Sončno elektrarno Prapretno, kjer že potekajo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo druge in tretje faze te elektrarne. »V HSE sončni energiji pripisujemo velik pomen in potencial, zato nameravamo do leta 2030 postaviti 800 MW novih fotovoltaičnih elektrarn,« je poudaril Štokelj. Kar zadeva izkoriščanje energije vode, je povedal, da so hidroelektrarne na srednji Savi eden najpomembnejših obnovljivih projektov skupine HSE in da so trenutno v teku vsi postopki umeščanja v prostor, skladno z ZUREP-3. »Želimo si, da bi prva od treh hidroelektrarn na srednji Savi začela električno energijo v omrežje oddajati do leta 2030.«

Med črpalnimi hidroelektrarnami je generalni direktor HSE omenil Kozjak, Trbovlje, Plužno ter nadgradnjo črpalne hidroelektrarne Avče, med vetrnimi Ojstrico, Rogatec in Paški Kozjak, med malimi hidroelektrarnami pa Pesnico, Ceršak in Zadlaščico. V teku je tudi izvedba pilotnega projekta geotermične elektrarne, ki bo pokazal možnosti izkoriščanja obstoječih suhih vrtin na območju Lendave.

Skupina HSE je vključena tudi v več evropskih pilotnih projektov. Eden večjih je vzpostavitev Severnojadranske vodikove doline, v katerem ima HSE vodilno vlogo in so mu bila odobrena tudi znatna evropska sredstva. »Projekt Severnojadranske vodikove doline – NAHV – je dober primer regionalnega sodelovanja treh sosednjih držav in z osemnajstimi pilotno-demonstracijskimi projekti ter 36 sodelujočimi partnerji vzpostavlja zahteven vodikov ekosistem,« pravi Štokelj. Namenjenih mu je 25 milijonov evrov nepovratnih sredstev, cilj pa je vzpostavitev letne proizvodnje kapacitete za 5.000 ton obnovljivega vodika, pri čemer mora biti najmanj 20 odstotkov te količine namenjene čezmejni izmenjavi znotraj vključenih držav. Posebnost razpisa je tudi, da projekt lahko pridobi t. i. pečat odličnosti, ki je pomembna referenca ter omogoča prednostni dostop do drugih nacionalnih in evropskih sredstev. »Predvideno je, da bo projekt trajal šest let, torej bi lahko njegove rezultate uporabili leta 2029. Ker bodo vsi projekti uporabe vodika še nekaj let temeljili na subvencijah oziroma evropskih sredstvih, tudi aktualen projekt, katerega vodilni partner je HSE, pa bo dejanski obseg uresničitve projekta odvisen od pridobitve sredstev.«

Del skupine HSE je tudi termo proizvodnja. Letnica izstopa je določena na podlagi Nacionalne strategije za izstop iz premoga, ki zaenkrat ostaja še nespremenjena, torej leto 2033. »Dejanska letnica zapiranja pa bo odvisna tudi od razmer na trgu in potreb po TEŠ z vidika zagotavljanja zanesljive oskrbe slovenskih odjemalcev,« pravi Štokelj in dodaja, da v zvezi s TEŠ razmišljajo o postavitvi plinsko parne enote, tako da bi se k obstoječim plinskim turbinam prigradilo parno turbino. S tem bi zvišali skupno moč na 151 megavatov in znatno povečali izkoristek ter znižali proizvodne stroške. V fazi razvoja so tudi rešitve s postavitvijo t. i. večgorivne kogeneracije, ki bi lahko uporabljala biomaso in nekatere druge energente. V načrtih je še postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru ter manjšem delu Velenjskega jezera, ki se ne uporablja za turizem. Električna energija, ki bi jo takšna elektrarna proizvedla, bi lahko bila namenjena tudi proizvodnji zelenega vodika.

Skupina HSE je kot odgovoren nosilec zelenega prehoda in steber zanesljive energetske oskrbe aktivno vključena tudi v pripravo NEPN. »Verjamemo, da bomo s svojimi načrtovanimi projekti pomembno prispevali k energetsko-podnebnim ciljem. Cilji NEPN za leto 2030 in leto 2040 morajo, ob upoštevanju potrebne ambicioznosti, temeljiti na realnih zmožnostih slovenskega gospodarstva in prebivalcev Slovenije ter naravnih danostih Slovenije. Vsekakor pa morajo predlagani cilji upoštevati tudi razvojni potencial Slovenije, gospodarsko rast in spremembo vedenja ljudi,« še poudarja Štokelj.

Intervju dr. Tomaz Stokelj_Nas stik