V sredo, 7. februarja 2024, je podcast Slovenian Business Cluba (SBC) z naslovom JEK 2: Zakaj ga potrebujemo in kako bo vplival na našo prihodnost? gostil trojico energetskih strokovnjakov: dr. Tomaža Štoklja, generalnega direktorja HSE, Sebastjana Semeta, dekana Fakultete za energetiko v Krškem, in dr. Rafaela Mihaliča, vodjo Laboratorija za preskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Predstavili so svoje poglede na zanesljivo oskrbo države z električno energijo, gibanje cen električne energije, obnovljive vire energije in javno mnenje, ki vpliva na njihovo umeščanje v prostor, ter celo na to, kako nam lahko oskrbo z električno energijo olajša umetna inteligenca.
Dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE, je uvodoma izpostavil problematiko umeščanja novih energetskih objektov v prostor ter polemik o njihovi ustreznosti. »Gradnja drugega bloka nuklearke bo dolgotrajna, s soncem ne moremo rešiti celotnega problema uvozne odvisnosti, Termoelektrarna Šoštanj se predvidoma najkasneje leta 2033 zapre, v vetru je nekaj potenciala, a mu oporekajo številne civilne iniciative na različnih koncih države … Ostaja pa dejstvo, da nove vire električne energije potrebujemo in dilema, katera tehnologija je boljša, je nesmiselna. Potrebujemo vse razpoložljive vire, predvsem pa pravi miks sonca, vetra, jedrske in hidro energije. Če bomo imeli več proizvodnje in bomo neto izvozniki električne energije, bomo imeli nižjo ceno električne energije kot sosedje. Če bomo uvažali, pa bo ravno obratno,« pojasnjuje Štokelj, in dodaja: »Poleg tega je treba vedeti, da se bo do leta 2050 poraba električne energije vsaj podvojila, in to kljub ukrepom za učinkovito rabo energije. Prava pot je v smeri obnovljivih virov energije, s katerimi bomo zmanjšali uvozno odvisnost od tujih energentov in blažili posledice naraščajoče porabe.« Zato je treba doreči, kateri je tisti minimum novih virov, ki jih rabimo, da bomo energetsko dovolj samozadostni, oblikovati ustrezen miks teh virov, prepričati javno mnenje, da takšen miks potrebujemo, in zgraditi tiste proizvodne objekte, ki imajo najmanj vplivov na okolje.
V skupini HSE na področju izgradnje novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije načrtujemo tako sončne kot vetrne projekte – za katere verjamemo, da jih je možno umestiti v prostor brez večje škode za okolje. Dr. Štokelj je izpostavil tudi pomen projekta izgradnje treh hidroelektrarn na srednji Savi, s katerim bomo pridobili dodatnih 400 GWh električne energije, projekte črpalnih hidroelektrarn in novost v slovenski energetiki: 150 MW plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru, ki bo z električno energijo oskrbovala tudi lokalno skupnost in je del energetske transformacije šaleške doline.
(Foto: www.sbc.si)
