Medijsko središče / Sporočila za javnost / HSE IN TEŠ RAVNATA V SKLADU Z VELJAVNO SLOVENSKO ZAKONODAJO S PODROČJA JAVNIH NAROČIL, KI JE EDINA MERODAJNA

HSE IN TEŠ RAVNATA V SKLADU Z VELJAVNO SLOVENSKO ZAKONODAJO S PODROČJA JAVNIH NAROČIL, KI JE EDINA MERODAJNA

V zadnjem času so se v javnosti znova pojavila ugibanja, ali naj bi bile slovenske družbe, proizvajalke električne energije oziroma trgovke z njo, naročnice po predpisih o javnem naročanju. Ker med takšne družbe sodi tudi HSE, v nadaljevanju podajamo nekaj pojasnil.

Po mnenju pravnih strokovnjakov slovenske družbe – proizvajalke električne energije oziroma trgovke z električno energijo – niso naročniki po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Zakon) (Ur.l. RS, št. 128/06 in nasl.). Po Energetskem zakonu sta namreč proizvodnja in trgovanje z električno energijo tržni dejavnosti. Ravno tako te družbe niso nosilke posebnih ali izključnih pravic, podeljenih s strani pristojnega organa RS ali organa samoupravne lokalne skupnosti.

Pri določanju statusa javnega naročnika po Zakonu je odločilno vprašanje, kakšno dejavnost opravlja oseba. Po 5. členu Zakona je na področju električne energije javni naročnik oseba, ki opravlja dejavnost
– zagotavljanja ali upravljanja stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije (dejavnosti sistemskih storitev), ali
– dobave električne energije takšnim omrežjem.

Proizvajalci in trgovci električne energije v Sloveniji niso javni naročniki, ker ne izpolnjujejo ne statusnih ne dodatnega pogoja po 3. členu Zakona, in sicer:
– gospodarske družbe – proizvajalke in trgovke z električno energijo – niso osebe javnega prava po prvem oziroma drugem odstavku 3. člena Zakona, ker so ustanovljene kot gospodarske družbe po Zakonu o gospodarskih družbah za opravljanje dejavnosti, ki imajo industrijski oziroma poslovni značaj;
– prav tako proizvajalke in trgovke z električno energijo v R Sloveniji ne izpolnjujejo dodatnega kriterija po petem odstavku 3. člena, saj kot gospodarske družbe niso nosilke posebnih ali izključnih pravic, podeljenih s strani pristojnega organa RS ali organa samoupravne lokalne skupnosti.

Jasen je tudi tretji odstavek 3. člena Zakona: naročniki so navedeni v prilogi uredbe, ki jo izda Vlada RS. Čeprav vpis na seznam morda nima konstitutivnega značaja, je iz veljavnega seznama k Uredbi o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uredba) (Ur.l. RS, št. 18/07), jasno razvidno, da se je doslej Zakon razlagal, da so naročniki izvajalci sistemskih storitev (kot navajamo zgoraj). V prilogi 2 seznama naročnikov v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije električne energije so kot javni naročniki navedene le osebe javnega prava, kar pa HSE d.o.o. in TEŠ d.o.o. nista.

V HSE d.o.o. in TEŠ d.o.o. torej ravnamo v skladu z veljavno slovensko zakonodajo, po kateri velja, da so javni naročniki na področju energetike osebe, ki ne opravljajo tržne dejavnosti, oziroma osebe, ki so nosilke posebnih ali izključnih pravic. HSE in TEŠ ne izpolnjujeta teh pogojev po Zakonu.  Nenazadnje je to potrdilo tudi več pravnih pisarn. Ne glede na to, da nismo zavezanci po veljavnem Zakonu, pa vse postopke naročanja vodimo smiselno po enakih načelih, kot veljajo za javne razpise. Izbrani so torej ponudniki, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in so najugodnejši. Tako je bilo tudi v primeru izbire izvajalca za izvedbo gradbenih del na nadomestnem bloku 6 TEŠ.

»Naj še poudarimo, da se poslovna poročila HSE in TEŠ v skladu z veljavnimi predpisi revidirajo. V vseh letih veljavnosti Zakona revizijske hiše nikoli niso menile, da je bilo ravnanje revidiranih družb v tem delu v nasprotju z veljavno zakonodajo. Tudi lastnik HSE ima vedno možnost zahtevati revizijo poslov in poslovanja, če tako želi«, pojasnjuje mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, in dodaja:«Tako lahkotno zahtevanje ničnosti pogodb, kot se o njem javno polemizira v zadnjih mesecih, pomeni ustaviti in razveljaviti vse posle v zvezi z naložbami v slovensko energetiko od leta 2007 dalje, od hidroelektrarn na spodnji Savi, ki so praktično v sklepni fazi, do črpalne hidroelektrarne Avče, ki obratuje že eno leto. Zato čim prej uskladimo obstoječi zakon z direktivo EU in določimo jasna pravila ravnanja investitorja v prihodnje.«

Dodatne informacije: Služba komuniciranja HSE, 01 47 04 118; e: petja.rijavec@hse.si

floater