Medijsko središče / Sporočila za javnost / Uspešno sklenjen projekt Dravskih elektrarn Maribor in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Uspešno sklenjen projekt Dravskih elektrarn Maribor in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Maribor

S pomladjo dobiva dom na novem gnezditvenem otoku na Ptujskem jezeru navadna čigra, v Sloveniji kritično ogrožena ptica selivka. Projekt so izvedle Dravske elektrarne Maribor, d.o.o. (DEM), v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). V DEM posvečajo veliko pozornosti okoljskim in naravovarstvenim aktivnostim. Ob tem da so že uredili Brestrniško in Mariborsko jezero, so lani opravili poskusno renaturalizacijo brežin Ptujskega jezera. Hkrati skrbijo za čistejšo Dravo tako, da odstranjujejo plavje (organskega in anorganskega izvora), ki ga prinese Drava, in ga odlagajo na začasni deponiji na območju HE Zlatoličje. Samo v letu 2004  so iz Drave odstranili 8.000 m3 plavja, od tega 137 m3 komunalnih odpadkov in 52 avtomobilskih gum.

Direktor DEM Danilo Šef je ob svetovnem dnevu voda izpostavil pomen ekološkega delovanja Dravskih elektrarn Maribor: “Zavedamo se, da hidroelektrarne vplivajo na značilnosti vodotoka in življenjskega prostora v reki in ob njej, zato s tehnološkimi rešitvami njihov vpliv med obratovanjem nadziramo in skrbno spremljamo potrebe po sanacijah. Skrb za okolje je stalnica v našem delovanju že od procesa načrtovanja. Doslej smo uredili celotno Brestrniško in Mariborsko jezero, lani je sledil pilotski projekt renaturalizacije brežin Ptujskega jezera, danes pa lahko s ponosom povem, da bo Ptujsko jezero prijaznejši dom za navadno čigro, saj smo ji v sodelovanju z DOPPS-om  postavili nov gnezditveni otok.”

V skladu s spoštovanjem naravne dediščine so namreč DEM na Ptujskem jezeru v sodelovanjem z DOPPS-om uredile nov gnezditveni otok za navadno čigro na Ptujskem jezeru. “Leta 2004 sta v Sloveniji gnezdili le dve koloniji navadne čigre, v Sečoveljskih solinah in na betonskem daljnovodnem podstavku na Ptujskem jezeru, kar je bilo najmanj v zadnjih 15 letih. Ker bi lahko kritično pomanjkanje gnezdišč privedlo do kolapsa in izginotja lokalne ptičje populacije, smo se odločili za takojšnje ukrepanje. V minulem letu so DEM črpale sediment iz Ptujskega jezera, zato smo pripravili predlog za izdelavo večjega gnezditvenega otoka iz načrpanega blata za navadne čigre. Direktorju DEM Danilu Šefu smo predlog predstavili 6.10.2004 in takoj se je odločil za njegovo uresničitev. Na površini otoka bomo simulirali razmere naravnih prodišč, zato pričakujemo boljše gnezditvene rezultate kot na umetnih gnezdiščih. Pričakujemo, da bodo navadne čigre že letos gnezdile na otoku, ki bo brez dvoma pomembno prispeval k ohranitvi kontinentalne populacije čigre pri nas,” je pomen otoka izpostavil Damijan Denac, član DOPPS, mladi raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Za Ptujsko jezero so DEM že lansko pomlad izvedle tudi pilotski projekt njegovega urejanja, ki je zajemal renaturalizacijo asfaltne brežine nasipa v dolžini 200 m (oblaganje oz. zasip asfaltnih brežin z muljem in njihova ozelenitev, kar bo imelo ugodne ekološke, krajinske, predvidoma pa tudi tehnične učinke), ter odstranjevanje čezmernih nanosov mulja na levem bregu in preprečitev vnosa plavja na območje Rance (izvedba 695 m dolgega vzdolžnega objekta iz lesenih pilotov med vtokom Drave in BD Ranca za zadrževanje plavja).

Ena od značilnosti Drave je ta, da nosi posebno v času povečanega pretoka precej plavja naravnega izvora: les, listje, travo ter tudi precej odpadkov, ki jih v bližino vodotoka oz. vanj odvržejo ljudje. Ker plavje povzroča mašenje turbinskih vtočnih rešetk ter s tem zmanjševanje oz. celo prenehanje proizvodnje električne energije, morajo  plavje v DEM izvleči iz vode. Plavje odlagajo na začasno deponijo na območju HE Zlatoličje, nato ga ločijo na organsko in anorgansko plavje. Na letni ravni se količine plavja gibljejo od 3.000 do 8.000 m3. Organsko plavje v DEM že vrsto let obravnavajo kot surovino za nadaljnjo predelavo – plavje biološkega izvora zmeljejo, tako zmleti material pa je uporaben kot surovina v nadaljnji predelavi. Za odbiranje in mletje ter odvoz mletega materiala in ostalih odpadkov imajo DEM podpisano pogodbo s podjetjem Čisto mesto Ptuj, d.o.o. Z odstranjevanjem plavja iz vodotoka DEM skrbijo za normalno obratovanje naprav pa tudi za čistejši vodotok nizvodno, saj bi odlaganje tega plavja v Ptujskem jezeru še dodatno povečevalo onesnaževanje jezera (gnitje organskih delov, videz …).

floater