PROJEKTI / SRESA

MOČ SAVE: Zelena pot do samooskrbe celotne Zasavske regije

Veriga hidroelektrarn na srednji Savi: pomemben del zelenega prehoda, preobrazbe Zasavske energetike  in energetske samooskrbnosti Slovenije

Holding Slovenske elektrarne (HSE) je največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji in nosilec zelenega prehoda Slovenije. Vsi naši razvojni projekti so naravnani trajnostno, upoštevajoč postopno razogljičenje družbe, njene infrastrukture in gospodarstva.

Aktivno si prizadevamo za doseganje ciljev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki predvideva 27-odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in vsaj 75-odstotni delež oskrbo iz domačih virov do leta 2030. K dosegi tega cilja bodo pomembno prispevali prav vsi obnovljivi viri energije, najbolj pa vodna, ki je je med vsemi obnovljimi viri najbolj stabilna in zanesljiva in zato predstavlja hrbtenico proizvodnje obnovljive energije v okviru slovenskega elektroenergetskega sistema. V Sloveniji velike priložnosti ponuja energetski potencial reke Save, ki je bil doslej izkoriščen le 30-odstotno.

Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki je s svojimi družbami močno povezan z zasavsko energetiko, ima koncesijo za rabo energetskega potenciala srednje Save od Ježice do Suhadola.

 

Z  državnim prostorskim načrtom se v prostor umešča spodnje tri hidroelektrarne na srednji Savi:

HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke ter vodno, državno in lokalno infrastrukturo,

in sicer na 26 kilometrov dolgem odseku reke Save med Litijo in Zidanim Mostom, ki leži na območju petih občin: Litije, Zagorja ob Savi, Trbovelj, Hrastnika in Laškega.

HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke bodo omogočile:

101 MW
skupna inštalirana moč
verige treh hidroelektrarn
403 GWh
je ocenjena letna proizvodnja
HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke
100.000
povprečnih gospodinjstev
bo imeli pokrito letno porabo električne energije

OKOLJU PRIJAZNA ELEKTRIČNA ENERGIJA

Izgradnja srednjesavskih hidroelektrarn bo povezala vse objekte v verigo, ki bo prinesla optimalno izkoriščenost že zgrajenih hidroelektrarn. Z investicijo bomo omogočili boljšo odzivnost energetskega sistema Slovenije in optimalno izkoriščanje energetskega potenciala reke Save. Doslej je bil izkoriščen zgolj 30-odstotno.

Poleg pozitivnih energetskih učinkov pa izgradnja HE na srednji Savi prinaša tudi koristi prebivalcem v regiji. Hidroelektrarne so namreč večnamenski projekti, ki urejajo protipoplavno in erozijsko zaščito vodotokov, državno in lokalno infrastrukturo (ceste, mostove, kolesarske povezave), stabilizirajo podzemne vode in posledično vodne vire, ustvarijo platforme razvoja turizma, rekreacije in športa na in ob vodi ter lokalnega gospodarstva, s plačilom koncesijske dajatve pa so tudi finančni vir za lokalne proračune in državni sklad za vode.

 

Izgradnja HE na srednji Savi je večnamenski projekt s celo množico pozitivnih učinkov:

  • Zaščita pred poplavami: hidroelektrarne skupaj s povezanimi ureditvami opravljajo pomembno vlogo pri prevajanju visokih voda, zato pomembno prispevajo k zaščiti okolja, življenja in premoženja.
  • Nizki izpusti toplogrednih plinov: Hidroelektrarne, še posebej pretočne, spadajo med tehnologije, ki proizvajajo najmanj CO2 na enoto proizvedene električne energije v življenjskem ciklu. Ocenjeno je, da posamezna HE v manj kot treh letih po pričetku obratovanja prihrani vse emisije, ki so nastale za potrebe njene gradnje. Proizvodnja električne energije HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke bo v enem letu v primerjavi s proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv prihranila okvirno 85.436 ton emisij CO2. Za primerjavo: Slovenija okvirno proizvede približno 3,5 milijona ton CO₂ letno iz elektrarn na fosilna goriva, predvsem zaradi premogovne proizvodnje.
  • Kmetijstvo: voda iz pretočnih akumulacij se lahko uporabi za namakanje kmetijskih površin ali zajem požarne vode.
  • Podzemne vode: gladine v pretočnih akumulacijah stabilizirajo podzemne vode in posledično vodne vire.
  • Turizem, rekreacija in šport: izgradnja hidroelektrarn pomeni nove prostorske ureditve ter ima velik potencial za razvoj turizma in rekreacijskih dejavnosti ter športa. Ob hidroelektrarnah na srednji Savi bodo urejeni dodatni dostopi do vode, dostopi za ribolov ter dodatni prostori za kopanje in počitek, zgrajena bo tudi nova kajak-kanu steza. Načrtovane obnovitve ali nadgradnje prometnic bodo omogočile boljše povezave med naselji, tako preko kolesarskih poti kot z vzpostavitvijo novih pešpoti.
  • Spodbujanje gospodarstva: Izgradnja ter obratovanje in vzdrževanje hidroelektrarn ustvarjajo delovna mesta in spodbujajo lokalno gospodarstvo.
  • Skrb za vodni in obvodni živelj: pri načrtovanju izgradnje in umeščanja hidroelektrarn posebej skrbno obravnavamo živalski in rastlinski svet, biotsko raznovrstnost ter kakovost tal, vode in zraka. V sklopu projekta se predvidevajo prehodi za vodne organizme, prehodi za vidre in drugi ukrepi, ki pripomorejo k ohranitvi ugodnih razmer za ohranitev in nadaljnji razvoj živalskih in rastlinskih vrst.
Predvidena umestitev kajakaške steze pri Suhadolu
Površine za prosti čas pri HE Renke

TRAJNOSTNA PRIHODNOST

  • HE so zaradi svojih obratovalnih značilnosti ter drugih pozitivnih učinkov ključen del slovenske trajnostne energetske prihodnosti, ki ga spodbuja tudi Evropski zeleni dogovor.
  • HE imajo z vidika stabilnosti elektroenergetskega sistema in zanesljive oskrbe odjemalcev najboljše obratovalne lastnosti med tehnologijami na obnovljive vire energije. Ker izkoriščajo vodni tok, ki je bolj predvidljiv kot je to v primeru drugih obnovljivih virih energije, lahko proizvajajo električno energijo ves dan in vse dni v letu, državnemu elektroenergetskemu sistemu pa zagotavljajo moč in sistemske storitve.
  • HE zaradi svojih obratovalnih značilnosti omogočajo vključevanje drugih nestanovitnih »zelenih« virov, kot sta veter in sonce, v elektroenergetski sistem. Odločilno prispevajo k optimizaciji obratovanja vseh virov obnovljive energije, ker lahko delujejo tudi kot hranilniki energije oz. baterije.
  • HE so edina tehnologija na obnovljivi vir, ki skozi življenjsko dobo plačuje koncesijsko dajatev, ki je namenjena urejanju infrastrukture, prejemnik pa sta država in lokalna skupnost.
floater