V Delu je bil 4. aprila 2016 objavljen članek z zgornjim naslovom, v katerem so navedene številne netočnosti, na katere se odzivamo.
Novinarka Polona Malovrh je na HSE v petek, 1. 4. 2016 naslovila kopico vprašanj, ki se navezujejo na »nek dokument« banke iz julija 2015, ki ga v HSE nimamo. Domnevni dopis, na katerega se novinarka sklicuje, v veliki meri potrjuje navedbe HSE, da posojila EIB oziroma garancij za 110-milijonsko posojilo EIB ni bilo mogoče podaljšati. Da je s tem dejstvom seznanjena, je novinarka tudi potrdila, saj že vseskozi razpolaga s celotnim dopisom banke Intesa Sanpaolo. Toda ta dopis vsebuje tudi del, v katerem banke eksplicitno potrjujejo, da garancij niso pripravljene podaljšati. Sprašujemo se, zakaj tega novinarka v nobenem od dosedanjih člankov ni objavila. Odgovoru za osvetlitev celotne slike zato prilagamo relevanten izsek iz dopisa banke Intesa Sanpaolo:
Prav tako so neresnične navedbe novinarke, da HSE ni bil pripravljen ter da je bil edini scenarij HSE izdaja obveznic. Vsa soglasja in vsi načrti, ki smo jih imeli in jih imamo še danes, so nam vseskozi omogočali fleksibilnost pri zagotavljanju likvidnosti skupine HSE. Zadosten dokaz je verjetno dejstvo, da smo obveznosti v decembru 2015 in januarju 2016 refinancirali z bančnimi posojili.
Novinarka v tem in preteklih člankih na temo izdaje obveznic tudi sestavlja dejstva iz različnih časovnih obdobij in sešteva elemente, ki so med seboj izključujoči. Tako na primer želi stroške, ki jih sami vseskozi navajamo kot stroške bančnih kreditov (provizija za t. i. odpustke zaradi kršitve pogodbenih obveznosti), pripeti k strošku refinanciranja. Dejstva, da smo ravno zaradi refinanciranja uspeli z bankami podpisati anekse k posojilnim pogodbam in da zaradi tega teh stroškov ne bo več, pa žal ne navede.
Največjo škodo HSE in TEŠ povzročajo ravno tendenciozni članki, ki vključujejo kup mnenj, ki temeljijo na neresnicah, polresnicah in dejstvih, vzetih iz konteksta. To se kaže tudi v tem, kar novinarka navede v članku, in sicer, da se dosti lažje pogovarjamo z mednarodnimi financerji kot z domačimi, ki so z negativno podobo HSE in TEŠ ter stalnimi interesnimi boji različnih frakcij dnevno zasipani že zadnjih nekaj let.
mag. Petja Rijavec
vodja Službe za korporativno komuniciranje skupine HSE
