Po manjši slovesnosti sta danes župan Občine Markovci Milan Gabrovec in direktor Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej s prerezom traku premetu predala nadomestno cestišče preko jezu Markovci. Dela na projektu »rekonstrukcija in prizidava cestišča preko jezu Markovci« so se začela decembra 2017 – po tem, ko je bila oktobra 2017 z izvajalcem RGP, d. o. o. podpisana pogodba – in so se zaključila konec marca 2019 – dva meseca pred načrtovanim koncem. 20. marca 2019 je bilo na osnovi podane vloge in opravljenega pregleda s strani Upravne enote Ptuj izdano uporabno dovoljenje.

Jez Markovci, ki je bil zgrajen leta 1978, ob izgradnji hidroelektrarne Formin, je vstopna pregrada za hidroelektrarno, in sicer zajezi reko Dravo in jo preusmeri v dovodni kanal, ki se od dravske struge odcepi na njenem levem bregu. Jez ima šest pretočnih polj širine sedemnajst metrov (celotna dolžina krova pa je  približno sto pet metrov), ki so opremljena s segmentnimi zapornicami z zaklopkami. Hkrati se na objektu odvija tudi proizvodnja električne energije – v okviru male hidroelektrarne Markovci. Preko jezu pa poteka tudi ena ključnih prometnih povezav med občinama Markovci in Videm za lokalno prebivalstvo. In prav s ciljem, da bo slednjim, tudi v času prenove samega jezu, omogočen nemoten prehod preko jezu, smo Dravske elektrarne Maribor pristopile k izgradnji nadomestnega cestišča.

»Glede na starost objekta se bo v tem letu namreč začela celovita prenova jezu Markovci, ki bo vključevala obnovo dotrajane hidromehanske in elektro opreme ter zaščito konstrukcije jezu. Gre za velik poseg, ki bo trajal šest let – vsako leto se lahko namreč v skladu s pogoji obratovanja prenovi le eno pretočno polje. Z dograditvijo nadomestnega cestišča smo zagotovili, da bo prenova potekala nemoteno – gradbena vozila in drugi stroji bodo uporabljali staro cestišče, ki bo tudi po zaključku prenove namenjeno le kot vzdrževalna pot – ob tem pa so zagotovljeni in usklajeni tudi ostali interesi rabe prostora na in ob jezu, ne da bi bila okrnjena osnovna gospodarska, vodna in energetska dejavnost«, je ob otvoritvi povedal Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor. Dodal je, da zaradi varnosti udeležencev v prometu za motorna vozila ostaja zaprt prehod preko kanala.

Andrej Kovač, tehnični direktor Dravskih elektrarn Maribor se je ob zaključku del zahvalil glavnemu izvajalcu, podjetju RGP, d. o. o. in vsem podizvajalcem, ki so skoraj dva meseca pred načrtovanim koncem zaključili z deli tega, skoraj milijon evrov, vrednega projekta. Ob tem je poudaril, »da so projektanti konstrukcijsko zasnovali most širine 3,5 metra oziroma najširše, kot so še omogočali temelji. Nadomestno cestišče je tako širše od predhodnega in bo omogočalo tudi prevoz večje kmetijske mehanizacije, prav tako pa je na njem označena pot za kolesarje in pešce. Promet motornih vozil bo urejen z vertikalno signalizacijo«.

Zadovoljstvo ob izgradnji nadomestnega cestišča je izrazil tudi Milan Gabrovec, župan Občine Markovci: »Veseli me, da so se v Dravskih elektrarnah Maribor odločili za gradnjo novega mostu. Glede na to, da se bo najmanj šest let izvajal servis oziroma remont na zapornicah, bi bil v tem času preveč moten promet ker je to edina kratka povezava med levim in desnim bregom reke Drave na območju naše občine, se za ta projekt zahvaljujem Dravskim elektrarnam Maribor in vsem odgovornim. Želim se zahvaliti tudi našim občankam in občanom ter ostalim uporabnikom tega prehoda za razumevanje in s strpnost v času gradnje. Poudariti moram, da se je z izgradnjo zapornic in kanala na področju naše občine marsikaj spremenilo in da smo z Dravskimi elektrarnami Maribor do sedaj zelo korektno sodelovali. Želim si, da se takšno sodelovanje nadaljuje tudi v naprej, saj bo tudi v prihodnosti potrebno reševati odprta, še nerešena in sproti nastala vprašanja. Čestitam vsem za pridobitev, v prepričanju, da bo zelo koristila svojemu namenu, tako domačinom, predvsem kmetom, kot ostalim uporabnikom v prometu«.

 

Naslednji koraki v okviru celovite prenove hidroelektrarne Formin

Kot omenjeno, v tem letu začenjamo s prenovo pretočnih polj jezu Markovci, istočasno pa se pripravljajo na prenovo najmlajše dravske elektrarne – hidroelektrarne Formin, ki se bo po načrtu začela v sredini naslednjega desetletja. Proučujemo več variant obnove, od načina, kot so bile obnovljene vse ostale naše hidroelektrarne – s kompletno novo elektro in strojno opremo – do možnosti, da na hidroelektrarni Formin ohranimo nekaj težke strojne opreme, saj je pretok elektrarne s petsto kubičnimi metri na sekundo že sedaj takšen, da ne dopušča bistvenega dviga – največ do petsto petdeset kubičnih metrov na sekundo, kar pa bi omogočila tudi že vgrajena oprema. Proučili bomo torej več možnih variant rekonstrukcije hidroelektrarne Formin, na koncu pa bo, ob maksimalni energetski izkoriščenosti in ustrezni zanesljivosti obratovanja, ekonomika odločilni dejavnik, ki bo vplival na najustreznejšo obliko obnove.

 

Odgovoren odnos do narave in okolja tudi v prihodnje

Ptujsko jezero, ki je nastalo z izgradnjo derivacijske hidroelektrarne Formin, s površino skoraj 350 hektarjev ter dvajsetimi milijoni kubičnih metrov vode predstavlja največje umetno zajezeno vodno površino v Sloveniji. Osnovna namembnost vodnega območja od sotočja stare struge reke Drave z odvodnim kanalom hidroelektrarne Zlatoličje ter celotnega Ptujskega jezera je energetska in vodnogospodarska, saj predstavlja vodno akumulacijo za potrebe hidroelektrarne Formin. Hkrati služi kot:

• zadrževalni bazen za zagotavljanje ustrezne protipoplavne varnosti,
• vir za bogatenje podtalnice Ptujskega polja ter
• vir za namakanje kmetijskih površin.

Ptujsko jezero z okolico predstavlja tudi športno-rekreacijski objekt. Ob vsem naštetem pa ima tudi izreden naravovarstveni pomen in ohranjanje naravovarstvene funkcije Ptujskega jezera, ki izhaja iz implementiranega pravnega redu Evropske unije, je dolžnost Slovenije. Tem zavezam sledimo tudi Dravske elektrarne Maribor. Z namenom izboljšanja obstoječega stanja v in na Ptujskem jezeru je bil že leta 2004  z ukrepi ekološke sanacije narejen gnezditveni otok za ohranitev navadne čigre. Od leta 2004 se fazno izvaja renaturacija asfaltne brežine nasipa – z navedenimi deli, v skladu z dovoljenji, ponovno začenjamo prav te dni. V letošnjem letu bomo obnovili plovno pregrado za usmerjanje plavja od Puhovega mosta do Rance in jo dopolnili z novo vrsto pilotov. Ključni cilji urejanja Ptujskega jezera so tako tudi v tem letu renaturacija asfaltnih brežin, odstranitev čezmernih nanosov sedimentov ter preprečitev vnosa plavja na območje Rance.