V ljubljanskem Cankarjevem domu je 4. in 5. junija 2018 potekala letna konferenca Eurelectric, evropskega sektorskega združenja z več kot tridesetimi članicami. Osrednje teme letošnje konference – Slovenija jo je gostila prvič – z naslovom Watt’s Next? New Players, Products and Peers so obravnavale vpliv novih akterjev in produktov na prihodnost sektorja električne energije v Evropi in širše v svetu. Odpirala je vprašanja, kakšni so potenciali vedno večje uporabe digitalnih platform za energetiko, kako in katere cilje s področja trajnostnega razvoja si zastaviti in kako jih realizirati, kako hitro bo nizkoogljična tranzicija v sektorju električne energije pospešila dekarbonizacijo ostalih sektorjev, zlasti v prometu, ter kako bodo energetske družbe spodbudile aktivno vključenost uporabnikov in krepile odnose z njimi. Velik pomen so organizatorji v programu namenili inovacijam in novim poslovnim modelom, ki so neizogibni v času korenitih sprememb, s katerimi se sektor sooča.
Konference, ki je štela okoli 460 delegatov, so se udeležili tudi predstavniki HSE. Matjaž Marovt, generalni direktor družbe, je v ponedeljek, 4. junija 2018 kot govorec nastopil na panelu z naslovom Thermal & Pumped Storage Solutions, the Unknown and Undervalued Flexibility Diamonds. V razpravi, v kateri so sodelovali še predstavniki podjetij Siemens Gamesa, Verbund, SmartEn in Sonnen, je spregovoril o prednostih in izzivih črpalnih hidroelektrarn. Črpalne hidroelektrarne po njegovih besedah ostajajo ključne na področju shranjevanja električne energije. Gre za zrelo, preverjeno, fleksibilno in stroškovno učinkovito tehnologijo z velikimi nameščenimi kapacitetami ter visokimi stopnjami učinkovitosti, hitro odzivnostjo in skoraj ničelnim onesnaževanjem okolja. Eden glavnih izzivov, s katerim se spopadajo družbe v Evropi, ki nameravajo graditi nove črpalne hidroelektrarne, pa je trenutno njihova ekonomska upravičenost. »Tudi v skupini HSE imamo načrte na področju črpalnih elektrarn in shranjevanja električne energije nasploh,« dodaja Marovt, ki verjame, da se bodo dileme glede ustreznih poslovnih modelov razrešile ter skupini HSE omogočile izvesti načrte na tem področju. Izzive oz. priložnosti pa predstavlja tudi hiter razvoj baterij, a ne kot tekmec, temveč komplementarna tehnologija črpalnim elektrarnam.
V torek, 5. junija, pa je imel generalni direktor HSE pozdravni nagovor pred odhodom udeležencev konference na obisk hidroelektrarne Brežice. Prisotnim je predstavil osnovne podatke o slovenskem hidroenergetskem sektorju ter cilje Slovenije na področju dekarbonizacije družbe. »Verjamem, da je najboljši način, da naša država do leta 2030 doseže ambiciozni cilj 47,4-odstotonega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi električne energije, gradnja novih velikih hidroelektrarn. Tudi projekcije kažejo, da bi lahko imeli do leta 2030 skupno 1.303 MW nameščenih zmogljivosti na področju hidroproizvodnje,« je poudaril in dodal, da ima vodna energija v Sloveniji pomembno vlogo pri energetski tranziciji. Za izboljšanje konkurenčnosti hidroelektrarn ne le v Sloveniji, temveč širše v Evropi, pa po njegovem mnenju potrebujemo stabilno regulatorno okolje, strinjanje in naklonjenost širše javnosti glede prednosti in večfunkcionalnosti projektov področja hidroenergetike za družbo ter usklajenost med cilji na področju obnovljivih virov energije in na področju okolja.
»Trdno verjamem, da je pred proizvodnjo električne energije iz vodnih virov svetla prihodnost,« je za konec povedal Matjaž Marovt, generalni direktor HSE. »Med vsemi obnovljivimi viri energije ima ravno ta najpomembnejšo vlogo, saj je zanesljiva, učinkovita, ozračju in okolju prijazna, poleg tega pa zagotavlja zanesljivost oskrbe in je ključnega pomena za stabilnost elektroenergetskega sistema.«
