Medijsko središče / Sporočila za javnost / Energetska prihodnost Slovenije

Energetska prihodnost Slovenije

Kakšen energetski svet gradimo, je bilo osrednje vprašanje torkove (6. junija 2017) konference z naslovom Razmislek o energetiki, ki jo je organiziral Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC) v sodelovanju z Energetsko zbornico Slovenije in Svetom za energetiko SAZU. Pričakovanja udeležencev, da bo Ministrstvo za infrastrukturo tokrat prvič javno predstavilo energetski javnosti vsebino Energetskega koncepta Slovenije  (EKS), se niso v celoti izpolnila. Predlagani strateški dokument o energetski prihodnosti do leta 2030 z usmeritvami do leta 2050 je namreč ministrstvo za infrastrukturo predstavilo najprej poslancem koalicije, predstavitev pa je potekala istočasno kot konferenca energetikov.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je v nagovoru udeležencem konference s podnaslovom Na poti k Energetskemu konceptu Slovenije med prioritetami izpostavil povečanje energetske učinkovitosti, postopno prestrukturiranje energetskih virov in večji poudarek na obnovljivih virih energije. Za doseganje cilja, ta pa je prehod v nizkoogljično družbo. Ključni izziv pa je prestrukturiranje porabe energije v prometu, ki temelji na uvozu fosilnih goriv, zanj pa Slovenija letno porabi 1,5 milijarde evrov. Opuščanje fosilnih goriv bo po njegovi oceni potrebno tudi v proizvodnji električne energije, na to pa bo vplivalo tudi delovanje evropskega trga z emisijskimi kuponi. Tudi pri umeščanju novih hidroelektrarn v prostor bomo morali iskati kompromisne rešitve.

Da postajata energetika in promet čedalje bolj prepletena, je poudarila tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je z video posnetkom iz Bruslja pozdravila energetike. Promet ali natančneje prestrukturiranje porabe energije v prometu je tudi po mnenju v. d. generalnega direktorja direktorata za energijo Jožeta Dimnika med ključnimi izzivi naše energetske prihodnosti. Zagotoviti konkurenčno in zanesljivo oskrbo z energijo pa je vodilni cilj dokumenta EKS. S kakšnim tempom bomo opuščali proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv, je po njegovi oceni odvisno od trgovanja z emisijskimi kuponi in njihove cene. Slediti tehnološkemu razvoju pri doseganju energetskih ciljev bo neizogibno, pri čemer veliko vprašanj za zdaj še nima zadovoljivih odgovorov, med njimi je tudi vprašanje učinkovite hrambe energije. S slikovito primerjavo je ilustriral sedanje stanje tehnologije: če bi želeli nadomestiti električno energijo iz šestega bloka TEŠ s fotovoltaičnimi elektrarnami, ki bi zagotavljale ves čas toliko elektrike kot TEŠ, bi morali zagotoviti hranilnike, torej baterije za hranjenje elektrike. Pri zdajšnjih proizvodnih kapacitetah Tesline tovarne baterij Gigafactory bi morala ta tovarna izdelovati baterije sto let, s katerimi bi omogočili nadomestitev TEŠ s fotovoltaiko. Opisana primerjava pa vsebuje še eno sporočilo, povedano nekoliko poenostavljeno: bolj ko smo ambiciozni pri obnovljivih virih energije, dražje nas bo to stalo.

Če želimo doseči ambiciozne cilje na področju OVE, potem bo morala država prevzeti ključno vlogo pri zagotovitvi uspešnega umeščanja teh projektov v prostor, tudi zato, ker se projekti OVE pogosto soočajo z nasprotovanjem javnosti. To je le eno od pričakovanj HSE od Energetskega koncepta Slovenije, ki jo je na konferenci na Gospodarski zbornici Slovenije izpostavil Djordje Žebeljan, pomočnik vodje službe za energetske politike in strategije v HSE. Na prvem mestu pa so seveda realne predpostavke na področju virov, tehnologij in porabe, ki jih mora upoštevati EKS zato, da bi lahko z ustreznimi ukrepi odgovorili na energetske izzive v prihodnjih desetletjih.

floater