HSE         MODRA ENERGIJA         MODRI JAN         MODRA GENERACIJA         POZITIVNA ENERGIJA         CENTER ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST
Ali doma pazite na porabo električne energije?
Da.
Ne.
Poskušamo po svojih močeh.
Rezultati
Termoelektrarna Šoštanj proizvede povprečno tretjino porabljene električne energije v Sloveniji.

Več

Neusklajeni in dolgoročno nevzdržni predlogi Ministrstva za okolje in prostor o zaustavitvi postopkov umeščanj v prostor novih hidroelektrarn

11. 2. 2019

Na osnovi medijskih poročanj in dokumentov, ki jih pripravlja Vlada Republike Slovenije – gre za dva dokumenta, in sicer predlog sklepa o ustavitvi priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje Mota na Muri in predloga uredbe o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja, želimo javnosti seznaniti z nekaterimi dejstvi, za katera menimo, da pred takšno dokončno odločitvijo ne bi smela biti spregledana.

Pregled dejstev:

  1. V Uradnem listu RS 120/2005 z dne, 29. decembra 2005, je bila objavljena Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja

  2. 2. februarja 2006 so Dravske elektrarne Maribor prejele Odločbo o določitvi koncesionarja za rabo vode za proizvodnjo električne energije reke Mure Odločba je predvidela osem potencialnih lokacij za hidroelektrarne.

    1. Dravske elektrarne Maribor smo po prejeti odločbi izvedle preveritev možnosti energetske izrabe reke Mure in zaključek je bil, da je na celotnem območju koncesije možna omejena energetska raba z največ dvema hidroelektrarnama, poleg rekonstrukcije oz. sanacije obstoječe male hidroelektrarne Ceršak. 

    2. Že od leta 2010 Dravske elektrarne Maribor predlagamo do dve novi hidroelektrarni na reki Muri – ne osem hidroelektrarn, kot je navedeno v koncesiji – ki bi bili izvedeni le ob upoštevanju trajnostne povezanosti energetike z naravo in družbenim okoljem reke Mure, o čemer smo tudi sproti obveščali zainteresirano javnost ter bili vedno pripravljeni na odprti dialog z Ministrstvom za okolje in prostor in nevladnimi organizacijami.

  3. 30. januarja 2012 smo Dravske elektrarne Maribor Ministrstvu za gospodarstvo (takratno ministrstvo pristojno za energetiko) poslale dopolnjeno Pobudo za državni prostorski načrt za hidroelektrarno Hrastje Mota na Muri.

  4. 16. maja 2013 smo Dravske elektrarne Maribor od Vlade Republike Slovenije prejele Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje Mota na Muri.

Na osnovi 4. točke smo, v sodelovanju s strokovnimi in ustrezno usposobljenimi inštitucijami, opravili vse potrebne študije in analize (gospodarstvo – Študija vplivov na razvoj gospodarstva, Študija turističnega razvoja, Študija razvoja kmetijstva, okolje – Študija vodnogospodarskih osnov za Muro, Študija kemijsko biološke kakovosti podzemnih in površinskih voda, hidrogeološka študija, ihtiološka študija, študija gozdne biologije, študija – pregled narave, družba – študija vpliva na družbeno okolje), katerih rezultat sta bila izdelana dokumenta »ŠTUDIJA VARIANT« in »OKOLJSKO POROČILO«, ki smo ju ob koncu leta 2016 poslali Ministrstvu za okolje in prostor.

Nosilci urejanja prostora so nato podali svoje pripombe, ki jim je sledilo dopolnjevanje »OKOLJSKEGA POROČILA« in dopolnjeno je bilo na ministrstvo ponovno poslano v prvi polovici leta 2018. Na osnovi oddane končne verzije »OKOLJSKEGA POROČILA«, bi se moralo ministrstvo opredeliti glede njegove tehnične (ne)ustreznosti, česar pa vse do danes ni storilo.

Ocenjujemo, da je oddano »OKOLJSKO POROČILO« tehnično in vsebinsko ustrezno. Dejstvo pa je, da imajo učinki na varstvene cilje posameznih varovanih območij oceno »D«, ki pomeni bistven vpliv (objekt hidroelektrarne Hrastje Mota v prvem koraku, z omilitvenimi ukrepi[1]ne bi bil sprejemljiv) ter so potrebni tako imenovani izravnalni ukrepi[2], ki pa v oddanem OKOLJSKEM POROČILU, v skladu z veljavno zakonodajo, niso smeli biti predstavljeni. Dodatne opravljene analize so pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi možno nadomestiti predvideno okrnitev narave ter da na ta način objekt hidroelektrarne Hrastje Mota lahko postane sprejemljiv za okolje.

Glede na navedeno lahko ocenimo, da Ministrstvo za okolje in prostor ni opravilo svoje naloge, s tem ko se ni opredelilo glede ustreznosti »OKOLJSKEGA POROČILA« ter preskočilo tudi naslednje korake (postopek prevlade javne koristi) – preko katerega bi lahko ustavilo postopek, če bi se ugotovilo, da javna korist doseganja dobrega stanja voda in ohranjanja narave prevladuje nad javno koristjo proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Dravske elektrarne Maribor in naš edini družbenik, družba Holding Slovenske elektrarne, smo vse postopke, ki smo jih, na osnovi prejetega sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje Mota na Muri izvedli v preteklih letih, opravili na strokovno kakovostnem nivoju ter z upoštevanjem vseh okoljskih in družbenih zahtev in omejitev. Ves čas trajanja postopkov smo tudi transparentno obveščali deležnike in javnosti.

V primeru politično sprejete enostranske popolne opustitve projekta, ki bi lahko imel pozitivne učinke tudi na druga področja (npr. namakanje kmetijskih površin, urejanje poplavnih področij in podobno), bi želeli opozoriti še na precedens tovrstnega načina političnega odločanja v primeru dolgotrajnih in zahtevnih infrastrukturnih projektov. Namesto spoštovanja sprejetih zavez (povečanje deleža proizvedene električne energije iz obnovljivih virov energije) ter načel pravne države (že začeti postopki umeščanja v prostor po veljavni zakonodaji) bomo priča prevladi parcialnih interesov brez upoštevanja širših koristi. S tem bo tudi ogroženo doseganje nacionalno dolgoročno zastavljenih okoljskih, podnebnih in energetskih ciljev in zavez Republike Slovenije.

Ob koncu je potrebno tudi poudariti, da so v omenjenem obdobju za izdelavo vseh potrebnih študij nastali stroški v višini dobrih devet milijonov evrov. V primeru sprejete odločitve o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji za rabo vode bodo ti stroški predstavljali škodo, ki bo nastala Dravskim elektrarnam Maribor. Kot gospodarska družba, ki deluje po načelih dobrega gospodarjenja, bomo primorani zahtevati povračilo vseh nastalih stroškov ter izgubljenega dobička.

Z napisanim še enkrat apeliramo na ministrstvo, Vlado Republike Slovenije in ostale deležnike, da pred kakršno koli končno odločitvijo opravijo ustrezna posvetovanja, usklajevanja in se poišče rešitev, ki bo najprimernejša za vse deležnike, predvsem pa bo v dolgoročno korist državljanom Slovenije.  


Dodatne informacije:

Majna Šilih, vodja Službe za komuniciranje DEM, majna.silih@dem.si

Lidija Pavlovčič, vodja Službe korporativnega komuniciranja skupine HSE, lidija.pavlovcic@hse.si


[1] OMILITVENI UKREP je ukrep, s katerim se vplivi omilijo v takšni meri, da objekt postane sprejemljiv za okolje in dobi oznako sprejemljivosti.

[2] Ko z omilitvenimi ukrepi ni mogoče doseči sprejemljivosti objekta, se lahko izvedejo dodatni – IZRAVNALNI UKREPI. Primer izravnalnega ukrepa je na primer vzpostavitev nadomestnega habitata (na primer gozda) nekje druge, s čimer se izenačijo ali zmanjšajo vplivi izgradnje objekta – navedeno je v skladu z zakoni in direktivami Evropske unije.