Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor, d. o. o. in izdelovalci študij – predstavniki HSE INVEST, d. o. o., Vodnogospodarskega biroja Maribor in URBIS, d. o. o. – so na današnji razširjeni seji Pomurskega razvojnega inštituta predstavnikom lokalnih skupnosti predstavili trenutno stanje in aktualne izzive, povezane z energetsko izrabo reke Mure.

V okviru postopka priprave Državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno Hrastje Mota, so Dravske elektrarne Maribor konec preteklega leta Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) oddale izdelano Študijo variant (ŠV) in Okoljsko poročilo (OP). Izdelavo omenjenih dokumentov je družbi DEM na osnovi podeljene koncesije za energetsko izrabo reke Mure in v skladu z zakonodajo naložilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Strokovne podlage, ki so bile osnova za pripravo Študije variant in Okoljskega poročila ter presoje sprejemljivosti vplivov hidroelektrarne na varovana območja so pokazale, da je objekt hidroelektrarne Hrastje Mota v prvem koraku z omilitvenimi ukrepi¹ nesprejemljiv; v nadaljevanju postopka okoljske sprejemljivosti, v skladu z zakonom in Direktivami Evropske Unije, z izvedbo nadomestnih habitatov in izravnalnih ukrepov² pa postane sprejemljiv. Izvedljivost izravnalnih ukrepov se potrdi v postopku, ki se mu reče prevlada javne koristi proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) nad koristjo doseganja dobrega stanja voda (vodna direktiva 4.7) in javno koristjo ohranjanja narave (habitatna direktiva 6.4). Omenjeni postopki so za vse takšne primere v Evropski Uniji v veljavi od leta 2014. Umestitev hidroelektrarne v prostor bo izvedena, ko se na ustreznem nivoju potrdi potreba po hidroelektrarni in s tem nadaljuje postopek sprejemljivosti le-te v Naturi 2000. Vplivi izgradnje – omilitveni in izravnalni ukrepi – se v postopku prevlade javnega interesa obravnavajo na podlagi povezave med sprejetimi zavezami Slovenije glede OVE in sprejetimi zavezami o varovanja narave v Evropski Uniji. Cilj umestitve hidroelektrarne Hrastje Mota v okolje in prostor po omenjenem postopku je pokazati in dokazati, da Slovenija spoštuje usmeritve Evropske Unije, tako na področju zavez glede zagotavljanja obnovljivih virov energije, kot na področju varstva narave v tistem obsegu, ki je še sprejemljiv za varovano okolje območja reke Mure. Že od leta 2010 Dravske elektrarne Maribor predlagajo do dve novi hidroelektrarni na reki Muri – ne osem hidroelektrarn, kot je navedeno v koncesiji – ki bosta lahko izvedeni le ob upoštevanju trajnostne povezanosti energetike z naravo in družbenim okoljem reke Mure.

Mag. Viljem Pozeb, direktor DEM je na razširjeni seji povedal: »Veseli nas, da so strokovnjaki različnih področij kakovostno opravili svoje delo, katerega rezultat so oddani dokumenti. Naj ob tem ponovno poudarim, da do zaključka izdelanih študij ni imelo smisla le-teh komunicirati in deliti z javnostmi, saj niso bile celovite in bi si jih lahko vsak posameznik razlagal po svoje. Prav tako želim poudariti, da se kot koncesionar ves čas vedemo družbeno odgovorno in na enak način bomo delovali tudi v prihodnje. Še naprej bomo sledili zahtevam in usmeritvam direktiv in odločevalcev ter, v kolikor bo do energetske izrabe reke Mure prišlo, le-to izvedli na okolju sprejemljiv način.«

Gorazd Skubin, generalni direktor HSE je ob tem dejal: »Skupina HSE s kombinacijo hidro in termo energije zagotavlja pomemben delež potrebne električne energije Slovenije. Zaradi slovenske zaveze Evropski uniji o deležu obnovljivih virov energije v skupni proizvodnji in porabi, si HSE kot eden ključnih izvajalcev zaveze prizadeva temu slediti v svoji strategiji. Prihodnja prizadevanja bodo usmerjena v iskanje najboljših možnosti za lokalne skupnosti ob upoštevanju trajnega sozvočja z naravo.«

Dodatne informacije: Majna Šilih, vodja Službe za komuniciranje DEM; [email protected]

1 – Omilitveni ukrep je ukrep, s katerim se vplivi omilijo v takšni meri, da postane objekt sprejemljiv za okolje in projekt dobi oznako sprejemljivosti.

2 – Ko z omilitvenimi ukrepi ni mogoče doseči sprejemljivosti projekta, se lahko izvedejo dodatni – izravnalni ukrepi. Primer izravnalnega ukrepa je npr. vzpostavitev nadomestnega habitata nekje drugje, s čimer se izenačijo ali zmanjšajo vplivi izgradnje hidroelektrarne, kar je v skladu z zakonom in direktivami EU.