Medijsko središče / Sporočila za javnost / Intervju z Blažem Košorokom; STA, 18. 12. 2013; pogovarjala se je Karmen Kleiderman

Intervju z Blažem Košorokom; STA, 18. 12. 2013; pogovarjala se je Karmen Kleiderman

Projekt Teš 6 je treba pripeljati do konca, za njegovo dobičkonosnost pa je s ceno premoga ključen Premogovnik Velenje, je v pogovoru za STA dejal prvi mož HSE Blaž Košorok. Kot je poudaril, bo moral Premogovnik za čim nižjo ceno premoga sprejeti ukrepe, npr. odprodati poslovno nepotrebno premoženje, in se ukvarjati le z osnovno dejavnostjo.

Zdi se, da vam Teš 6 povzroča veliko sivih las.
Ta ne povzroča sivih las samo meni, ampak celotni skupini. Tu smo vedno postavljeni na izhodišče, da je treba nekaj dati, narediti, in če tega ne narediš, se bo nekaj zgodilo. Najsi bo to suspenz, oblikovanje stavkovnega odbora ipd. Ampak to je že vse videno. Zavedamo se, da je treba projekt pripeljati do konca. Stane že tako preveč, po nekaterih naših izračunih bi lahko ob uspešnem projektnem vodenju stal manj.

Koliko manj?
To je težko reči. Če se vrnemo v obdobje 2006-2009, ko so bile pogodbe podpisane, je vprašanje, ali so vsi ravnali z vso dolžno skrbnostjo, ali bi lahko bile kakšne odločitve drugačne, pa potem sklepanje vseh aneksov, dajanje prednosti Alstomu, podpiranje vsakega njegovega predloga … Zdaj je treba stvari ustaviti, premisliti, predvsem pa zagotoviti ustrezna plačila za opravljeno delo.

Kako daleč so pogajanja z Alstomom?
Biti postavljen pred dejstvo konec novembra, da nam je zmanjkalo denarja, ni prijetno. Zavedamo se, da bo treba obveznosti poravnati, če jih ne bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš). Pogajanja so v teku, pogajal se je Teš kot naročnik in investitor, pogajali smo se mi oz. Alstomu razložili, kakšno je stanje. Alstom prihaja v prihodnjih dneh na pogajanja, od nas pričakuje določene podatke, zaveze, časovnico. Treba se je zavedati, da je 1,1 milijarde evrov že plačane, večina Alstomu. Plačati mu je treba še nekaj več kot 200 milijonov evrov. Tudi Alstom bo moral razumeti, da so se stvari spremenile.

Kaj si Alstom želi slišati od Teša, kakšne zaveze?
Predvsem ga zanima, kdaj bo dobil plačilo za opravljeno delo. Trenutno sta dva odprta zapadla računa, ob koncu leta zapade še en, skupaj v višini nekaj manj kot 30 milijonov evrov. Alstomu smo povedali, da likvidnostno stanje v skupini HSE ni rožnato, ampak v prihodnjih treh letih skrb vzbujajoče, posledično zaradi cen elektrike in naše visoke proizvodne lastne cene. Alstom se tega zaveda.
Predlagali mu bomo t.i. standstill oziroma mirovanje, dokler se zadeve ne rešijo. Nam je bolj pomembno, da stvari razrešimo tudi z bankami – posojilodajalkami. Tudi njim moramo povedati, na kakšen način in s katerimi ukrepi bomo sposobni sposojena sredstva vrniti. Bomo videli, kaj bodo predlagale.

Ali mislite, da bo Alstom uresničil grožnjo suspenza?
To ni grožnja, ampak je napoved suspenza. Sam suspenz pomeni, da bodo v najslabšem primeru začeli demobilizirati delavce z gradbišča. Kaj sledi, pravdanje naslednjih 10 let? In to pri 85 odstotkih že izvedenih del, 95 odstotkih podpisanih pogodb in pri 1,1 milijarde plačanih evrov. O tem, kaj narediti, bi bilo treba razmišljati, ko so se pogodbe podpisovale. Postavlja se vprašanje, ali so bila upoštevana vsa tveganja. Leta 2009 smo bili soočeni z drugačnimi cenami električne energije, kot so bile zapisane v marsikaterem investicijskem programu. Takrat bi moral nekdo opraviti temeljit premislek – zdaj je prepozno.

Koliko časa bo po vašem mnenju cena elektrike še drsela navzdol? Ali bo še kdaj na predkrizni ravni?
Leta 2009 je bila cena okoli 55 evrov na megavatno uro, pa so takrat vsi rekli, da nižja ne more biti. Pa je potem šla na 35 evrov, zdaj je okoli 40 evrov na megavatno uro. Takšne napovedi so izredno nehvaležne.

Ali ste že dobili noveliran šesti investicijski program za šesti blok (NIP 6)?
Smo, a ta dokument je po mojem mnenju zgolj delovna verzija. Predvsem pa je NIP 6 v tem trenutku za marsikoga zgolj politična izjava, zavzemanje pozicije, kje mora kaj pisati, kaj mora investicijski program določati. Zame pa so bistveno bolj pomembne projekcije poslovanja za prihodnja leta. Bankirjem moram dokazati, kako in na kašen način bomo sposobni vračati izposojena sredstva, hkrati pa ustvariti neko dodano vrednost. Upoštevani morajo biti verodostojni podatki o cenah elektrike, ključna za celoten projekt, za njegovo ekonomičnost, pa je cena premoga.

Kako je zdaj s to ceno? Ob podpisu poroštvene pogodbe je bila dana zaveza, da ta ne bo presegla 2,25 evra za gigajoul.
Ko prideš nekam, sklepaš, da so vsi vhodni podatki bolj ali manj realni. Konec oktobra letos smo na moje izjemno presenečenje ugotovili, da ta cena ni dosegljiva, da je vprašanje, ali je sploh kdaj bila dosegljiva. Cena je višja, od 2,7 evra v prihodnjem letu, pa navzdol do 2,4, 2,3 evra.
Cena 2,25 evra v celotnem obdobju ni dosegljiva. HSE pa zahteva, da je ta cena čim nižja, kar bo moral Premogovnik Velenje s statusnimi in strukturnimi ukrepi doseči. Seveda pa bo moral najprej odprodati poslovno nepotrebno premoženje, pa še kaj, in se začeti ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo, to je kopanjem premoga, ki jo obvladajo več kot odlično. Te probleme mora uprava premogovnika prepoznati in se z njimi spopasti.
Vprašanje je, ali se znajo v Premogovniku Velenje iti hotelirstvo, žičničarstvo, dom za ostarele, trženje spodnjega perila itd. Očitno se znajo, ampak to jim drugega kot stalne potrebe po dokapitalizaciji ne prinaša. Vse to je treba odprodati; izjav, kot na primer, da ni pravi čas za odprodajo nepremičnin, preprosto ne bom več toleriral.

Ampak pogodba je bila podpisana …
Iskreno upam, da so bili takrat vsi podatki na mizi. Dobro leto in pol nazaj bi se morali vsi zavedati, da ta cena ni dosegljiva. Zavedam se, da Teš brez verodostojnih podatkov, brez pravne podlage, ki se ji reče dolgoročna pogodba, ne more napisati verodostojnega NIP 6, mi pa ne moremo napisati nekih resnih dolgoročnih projekcij. Znašli smo se torej v sila neprijetni situaciji.

Zdi se, da so vsi dokumenti, ki so bili doslej pri tem projektu sklenjeni, podpisani čisto tako “zaradi lepšega”, da se jih pravzaprav noben niti ne drži …
Imate prav.

Ali bo kdo odgovarjal za to?
Bo, ampak na to mesto nisem prišel, da bom preiskovalec in forenzik. Ob pregledu dokumentov se marsikaj ugotavlja. Mogoče je nekdo opustil dolžno skrbnost, tudi pri organih, ki nadzorujejo. Ključni problem je korporativno upravljanje v skupini, ko ključni organi, kot so nadzorni svet HSE in nadzorni sveti odvisnih družb, niso opravili svojega dela.

Junija niste izključili možnosti forenzične preiskave za Teš 6. Kako je s tem?
Določene preiskave potekajo, več pa v tem trenutku, tudi v interesu teh preiskav, ne morem povedati.

Kaj se opravlja, kaj mi lahko poveste?
Preiskovalni organi, ki zadevo preučujejo s kazensko pravnega vidika, imajo večino dokumentov. Na meni kot poslovodji oz. upravljalcu premoženja je, da ugotovim, ali obstaja kakršnakoli odškodninska odgovornost. To je težko, saj morajo biti izpolnjeni vsi pogoji odškodninske odgovornosti: bodisi naklep, malomarnost, vzročna zveza, da je nekomu nastala škoda … Takšne preiskave trajajo dolgo, ker je treba v mozaik odgovornosti zložiti verodostojne dokumente. Najlažje je nekomu nekaj očitati v medijih, ampak menim, da je precej bolje, da se takšne preiskave delajo v tišini in je potem uspeh večji.

Ali ste se sestali s Komisijo za preprečevanje korupcije?
Sem. Izmenjali smo si določene operativne informacije. Zadeva je izredno kompleksna, preučiti je treba več tisoč strani dokumentacije. Nenazadnje je Teš 6 trenutno eden največjih projektov v Sloveniji. Kot sem že omenil, je vprašanje, ali je bilo vse, od podpisa pogodbe, pogajanj, razpisne dokumentacije in vseh ostalih aneksov, narejeno, kot bi moralo biti, skladno s pravili stroke oz. z odgovornostjo dobrega gospodarja.

Kaj pričakujete od vseh teh preiskav?
Zavedati se je treba, da je treba preučiti na tisoče dokumentov. Najverjetneje preiskovalni organi, usmerjeni s strani tožilstva, preiskujejo morebitne sume storitve kaznivih dejanj, naj si bo to s področja gospodarske kriminalitete ali kaj drugega, morda kakšna opustitvena dejanja, ko bi nekdo nekaj moral narediti in tega ni storil, pa je nekomu pridobil protipravno premoženjsko korist. Ne le konkretno s Tešem 6, ampak tudi s spremljevalnim programom – gradnjo raznih upravnih stavb, nakupom računalnikov ipd.

Vrniva se k NIP 6. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pravijo, da ni verodostojen, dokler ga ne potrdita vodstvo in nadzorni svet HSE. Ali boste to naredili in kdaj?
Bomo. Zdaj se ukvarjamo s tem, kako in na kakšen način pripraviti novo dolgoročno pogodbo o dobavi premoga, sklenjeno med HSE, Tešem in Premogovnikom Velenje.

Ali bo Teš 6 kdaj dobičkonosen?
Zakaj ne bi bil, če se bodo le zložili vsi koščki v mozaiku. Pri tem je, kot sem že poudaril, ključen prvi člen v verigi, to je Premogovnik Velenje. Skupaj moramo narediti vse, da bo cena energenta čim nižja, in na tem področju pričakujem resne ukrepe. Če nam to uspe, potem ne dvomim, da ta investicija ne bi bila uspešna. Je pa seveda treba gledati naložbo celovito in ne pozabiti, da bo četrti blok Teša obratoval do leta 2015, peti pa do leta 2027.

Kje boste iskali dodatne vire zaradi podražitve projekta, z 1,3 na 1,428 milijarde evrov?
Ne bi govoril, da se je projekt podražil – morda je toliko stal že od nekdaj in odgovorni niso načrtovali dodatnih virov, padca cen električne energije, nižjih prihodkov? Kakor koli, teh 126 milijonov evrov bomo morali poiskati.
Prihodkov, ki jih ustvarjamo s trženjem elektrike, ne moremo povečevati, treba je nekaj narediti na odhodkih, stroških storitev, vzdrževanja. Vprašati se bomo morali, ali je vsaka svetovalna pogodba potrebna? Tu so nenazadnje še stroški dela, kar socialni partnerji najtežje slišijo. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da te stroške omejimo, da pokažemo, da bomo z resnim revidiranim poslovnim modelom prišli pred banke.

Kaj pa morebiten vstop strateškega partnerja v Teš 6?
Tega heroja bi rad videl.

Ali je Teš 6 sploh zanimiv za vlagatelje, glede na to, da je njegova lastna cena precej višja od tržne?
Mislim, da ne. Če ga želite prodati nekemu resnemu strateškemu vlagatelju, morate zraven prodati Premogovnik Velenje, sicer šesti blok brez energenta ne pomeni nič. Ali si mi s tem opomoremo? Mogoče da, mogoče ne. Vsak vlagatelj bo hotel imeti nek donos.
Po mojem mnenju vlagatelje bolj zanima vstop v HSE. Temu se lahko izognemo z marsikakšnim ukrepom, predvsem pa s tistimi na področju racionalizacije in optimizacije poslovanja. Ne danes, ampak v nekem časovnem obdobju treh, štirih letih, seveda ob predpostavki zavedanja nujnosti sprememb. Kaj pa bo naredil strateški partner? HSE ne potrebuje, trženja ne potrebuje, računovodstvo in pravno službo bo imel pri sebi … Potrebuje samo nekega tehničnega direktorja na posameznem proizvodnem obratu.

Koliko pa je takšnih vlagateljev?
Prav v vrsti ne stojijo pred HSE.

Večkrat ste omenili, da so stvari v skupini HSE, predvsem na račun Teša 6, resne. Kako resne so?
Treba je spremeniti način obnašanja, pogled na svet. Ne vrti se vse okoli Šaleške doline in ni prav vse, kar je tam, edino sveto. Tudi tam se bodo morali začeti zavedati, da se bodo stvari spremenile.

Pa vendar je najbrž težko spremeniti navado …
Pregovor pravi, da je starega psa težko naučiti novih trikov. Sam pa menim, da se da, z bolj ali manj dolgim pogajalskim procesom ter prikazom realnih dejstev, vse spremeniti.

Se pravi optimizacija procesov, sprememba poslovnega modela, reorganizacija … Ta je dvignila precej prahu med sindikati in delavci.
Predvsem je dvignila precej prahu, ko se je dotaknila proizvodnje in vzdrževanja. Upam, da je spodbudila tudi razmišljanje, da ni več tako, kot je bilo, da je treba nekaj spremeniti. Dokler je na HSE dovolj denarja in dokler daje, živimo v neverjetni spravi, ko ga zmanjka, pa smo mi tu najbolj grdi.

Ampak zdaj je zmanjkalo denarja.
No, ni ga zmanjkalo. Zelo pozorno spremljamo situacijo in ne bomo dopustili, da bi zabredli v insolventnost. Zdaj je čas, da premislimo in sporočimo partnerjem, kot je Alstom, da je treba stvari malo zamakniti. Treba se je pogovoriti s posojilodajalci, jim predstaviti stanje in ukrepe, s katerimi bomo zadevo pripeljali do konca. Z grožnjami stavke in podobnimi oblikami pritiska pa nam to gotovo ne bo uspelo.

Koliko so sploh smiselne stavke, če je dejstvo, da se bo projekt v vsakem primeru pripeljal do konca?
Nekomu je očitno v interesu, da smo stalno na robu izrednih razmer.

Kako bo skupina HSE v poslovnem smislu sklenila letošnje leto?
Iz poslovnega načrta za leto 2013 izhaja, da bo skupina HSE v letu 2013 realizirala čiste prihodke od prodaje v višini nekaj več kot 1,6 milijarde evrov, čisti dobiček iz rednega poslovanja pa bo podoben lanskoletnemu, blizu 100 milijonov evrov.

Načrti za prihodnje leto?
Predvsem je cilj vpeljati drugačen način razmišljanja. Vsi se bomo morali začeti zavedati, da izzivi, ki so pred nami, predvsem kar se tiče dokončanja Teša 6, terjajo veliko finančnih sredstev, in da se to s pogojevanji, izsiljevanji in grožnjami ne bo zgodilo. Izzivi, ki so pred nami, so usmerjeni tudi v vlaganja v nove proizvodne vire, predvsem v obnovljive vire energije, in v finančno konsolidacijo skupine HSE.

Upate, da bo ob koncu vašega mandata skupina res kot družina?
So takšne in drugačne družine. Tudi v rejniških družinah se da marsikaj dobrega zgoditi, predvsem, če se rejenci zavedajo, kdo je rejnik.

floater