HSE         MODRA ENERGIJA         MODRI JAN         MODRA GENERACIJA         POZITIVNA ENERGIJA         CENTER ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST
Ali doma pazite na porabo električne energije?
Da.
Ne.
Poskušamo po svojih močeh.
Rezultati
Pri projektu Modri Jan je sodelovalo skoraj 400 osnovnih šol in vrtcev in več kot 8.000 otrok.

Več

Odziv na trditve Greenpeacea

12. 6. 2012

V Termoelektrarni Šoštanj smo bili  zgroženi, s kakšno lahkotnostjo so bile podane posamezne trditve na novinarski konferenci Greenpeacea. V Šaleški dolini že vrsto let opravljamo raziskave in meritve vpliva TEŠ na okolje.

 

Okoljske problematike smo se v TEŠ lotili z uresničevanjem ekološke sanacije že leta 1987, ko smo sprejeli ekološki sanacijski program. Že takrat smo se zavedali, da je treba nadzirati tudi dejanska onesnaženja v bližnji okolici, obenem pa raziskovati vplive iz onesnaženja, ki so bili povzročeni pred tem obdobjem.

 

Do danes se je v organizaciji TEŠ nabralo izjemno veliko raziskav o reki Paki in obeh jezerih v Šaleški dolini, predvsem glede usedanja trdnih snovi iz atmosfere, kislosti padavin, stanja onesnaženja tal, stanja gozdov in drugih rastlin ter tudi živali.

 

Opravljane so bile tudi raziskave s čebelami, ki so narejene na vzorčenju medu in vetrnega prahu na širokih površinah, s čimer nadgrajujejo podatek točkastih imisijskih postaj, kjer se meritve izvajajo na istem mestu. Danes imamo osem ekoloških imisijskih postaj za nadzor kakovosti zraka, na katerih kontinuirano merimo pretežno žveplov dioksid, na mnogih pa tudi dušikove okside, prašne delce in ozon. Iz podatkov, ki so že vrsto let tudi na spletni strani (http://www.okolje.info/), lahko vsakdo pridobi informacije o trenutni kakovosti zraka in se seznani tudi z vsemi poročili od leta 2002 naprej.

 

In kar je najpomembneje, na temo vplivov na okolje, zdravje ljudi,…so bile opravljene že številne raziskave. V prilogi pošiljamo tudi izjavo podjetja Erico, ki je opravljalo večino teh raziskav. Ena izmed opravljenih raziskav kaže, da je specifična umrljivost vseh umrlih v UE Velenje, za vse bolezni in zunanje vzroke 7,88 in sicer: za bolezni srca in ožilja 3,12, za bolezni dihal 0,65 in zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč 0,45. Povedano v absolutnih številkah pomeni, da je za z respiratornimi boleznimi povezanimi vzroki umrlo skupaj 49 ljudi (in sicer od tega zaradi bolezni dihal 29, zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč pa 20 ljudi). Izvedena je bila primerjava umrljivosti med UE Velenje in celotno regijo Celje, ki ni v vplivnem območju TEŠ. Primerjava kaže, da je bila celotna umrljivost v UE Velenje nižja od Celjske regije. Primerjava po posameznih boleznih pokaže, da je v Velenju nižja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, raka sapnika, sapnic in pljuč. Umrljivost zaradi bolezni dihal v UE Velenje je v primerjavi s Celjsko regijo bistveno nižja (20 do 45 odstotkov!)  v obdobju od 2005 do 2009, v letu 2010 pa izenačena.

 

Prav tako nobena izmed nam dostopnih študij o pojavnosti raka ne izkazuje razlik v standarizirani incidenčni stopnji med populacijo  Šaleške doline in celotno Slovenijo.

 

Prilagamo pa tudi podatke o kakovosti zraka za različen kraje v Sloveniji, ki jasno kažejo, da so vrednosti NOx in NO2 na merilnih mestih v Šaleški dolini nižje kot v večjih mestih kljub bližini elektrarne. 

Poročila in raziskave Greenpeace bomo preučili in se z ustreznimi postopki tudi odzvali.

 

Dodatne informacije: janja.strigl@te-sostanj.si