Še vedno potekajo analize dosedanjega vodenja projekta TEŠ 6, katerih ugotovitve kažejo, da bi ga bilo mogoče v preteklosti voditi bolj racionalno, transparentno in predvsem gospodarno.
Vodstvi in strokovne službe HSE in TEŠ so od nastopa funkcije novega direktorja TEŠ mag. Simona Tota še intenzivneje pristopile k ugotavljanju dejanskega stanja projekta TEŠ 6.
Ugotovljeno je bilo, da investicijski program za TEŠ 6 ni upošteval dejanskega stanja, ki izvira iz pogodbenih obveznosti z več dobavitelji. Investicijski program je upošteval le podražitve na osnovi inflacije, ne da bi pri tem obdelal tudi potencialne podražitve zaradi sprejetih eskalacijskih klavzul. Ta napaka je bila odpravljena s programom obvladovanja tveganj, ki so ga izvedli na HSE in je bil z njim seznanjen tudi nadzorni svet družbe dne 29.11.2010. Iz tega izhaja, da je iz naslova eskalacijske klavzule, ob do sedaj poznanih gibanjih cen na borzah materialov, tveganje iz tega naslova v tem trenutku 96 mio €, medtem ko je bilo v investicijskem programu planiranih zgolj 42 mio € za obdobje petih let. Ključno pri tem je leto 2011, v katerem bi ob nadaljevanju rasti cen materialov prišlo do dodatnih odstopanj glede na navedene številke. Ugotovimo lahko, da se dejansko stanje od planiranega razlikuje že za 50 mio € in da je za tak znesek v tem trenutku tudi že višja investicijska vrednost projekta.
Doslej je bilo tudi ugotovljeno, da je bila že na dan podpisa pogodbe z enim od dobaviteljev pogodbena vrednost zaradi referenčnega datuma eskalacije bistveno višja od tiste, zapisane v pogodbi, in sicer za 15 mio €. Nepodpisan aneks k pogodbi z enim od dobaviteljev za izločitev dela pogodbene vrednosti iz eskalacije pa je izpostavil projekt popolnoma nepotrebnim dodatnim tveganjem v višini 16 mio €.
Eden od primerov nepreglednosti dosedanjega vodenja projekta TEŠ 6 je tudi izgradnja poslovne stavbe s TK vozliščem v višini 10 mio €. Za to stavbo ni bilo izdelanega investicijskega programa, temveč se je vodila v okviru letnih planov kot manj pomembna investicija.
»Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je nadzorni svet HSE poslovodstvu družbe naložil, da izvede revizijo poslovanja v okviru projekta TEŠ 6, predvsem na področju storitev in vodenja izbire dobaviteljev. V okviru te revizije bodi izvedeni tudi nekateri forenzični pregledi,« je povedal mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE.
Ne glede na našteto je nadzorni svet HSE dal soglasje za črpanje kredita EIB v višini 110 mio €, tudi na podlagi razprave o programu obvladovanja tveganj (ki ga bivše vodstvo TEŠ, kljub večkratnim pozivom, ni nikdar izdelalo, zato smo ga pripravili na HSE). Izpostavljenost družbe HSE d.o.o. in celotne skupine HSE v projektu TEŠ 6 je izjemno visoka. Zato je popolno zaupanje vodstva HSE v vodstvo TEŠ ključnega pomena.
Delo v TEŠ poteka nemoteno, vzpostavljen je dober nivo komunikacije, kar omogoča nemoteno delo direktorja družbe. S sindikatom in svetom delavcev družbe se bo direktor TEŠ sestal v ponedeljek. Ob tem mag. Simon Tot, direktor TEŠ, tudi napoveduje, da bodo v kratkem izvedli analizo obratovanja plinskih blokov s stališča obratovalnih ur in zahtevane porabe plina po trenutnih pogodbah.
Poslovanje HSE v obdobju 1 – 9 2010
Družbe skupine HSE so v obdobju I-IX 2010 proizvedle 5.966 GWh EE, oziroma za 4% več od načrtovane za obdobje januar – september 2010. Proizvodnja HE je bila zaradi ugodne hidrologije višja od predvidene za enako obdobje za 6%, proizvodnja TE pa je bila višja za 3%.
Skupina HSE je v obdobju januar – september 2010 prodala 11,4 TWh električne energije (EE), to je 24 % več kot je bilo načrtovano. Od prodane EE je 55 % proizvedene v Sloveniji in 45 % izven Slovenije. Delež lastne proizvodnje v prodanih količinah je 52%, kar jasno govori o tem, da trgovanje ni zgolj prodaja lastne proizvodnje skupine HSE.
Čisti prihodki iz prodaje skupine so večji za 20 % večji od načrtovanih za enako obdobje.
Vse družbe v skupini HSE so v obdobju januar – september 2010 poslovale z dobičkom in bistveno presegale načrtovane. Tudi stroški vseh družb so se gibali v okviru načrtovanih. Skupina HSE je v obdobju januar – september 2010 dosegla več kot 80 mio € čistega dobička, kar je več od načrtovanega.
V obdobju januar – september 2010 je skupina HSE realizirala 133 mio € investicij. Največ je bilo vloženo v nadomestni blok 6, nadaljevale pa so se tudi aktivnosti na HE na spodnji Savi, ČHE Avče ter ostalih razvojnih projektih skupine, pri čemer je bila glavnina investicij financirana iz lastnih virov.
Skupina je na dan 30.9.2010 zaposlovala 3.862 delavcev.
Poslovodstvo ocenjuje, da se bo rezultat poslovanja HSE d.o.o. in skupine HSE do konca leta še nekoliko izboljšal. K temu bo prispevala tudi uspešno zaključena prodaja večinskega deleža termoelektrarne-toplarne Ruse v Bolgariji. Iz tega projekta je HSE v obdobju 2007 – 2010 realiziral dobrih 17 mio € pozitivnega rezultata pred obdavčitvijo.
Dodatne informacije: mag. Petja Rijavec, vodja Službe komuniciranja HSE, 01 47 04 118.
Izjava za javnost nadzornega sveta HSE po novinarski konferenci, 1.12.2010
Novo vodstvo HSE in Nadzorni svet HSE se v zvezi z izgradnjo Bloka 6 srečujeta s številnimi nepravilnostmi pri pripravi in vodenju te investicije. Do sedaj smo identificirali naslednje:
1. Pomanjkljivi podatki o energentu
Do letošnjega leta ne TEŠ d.o.o. ne Premogovnik Velenje d.d. (PV) nista razpolagala z ustrezno analizo fizikalno-mehanskih parametrov in kurilne vrednosti lignita. Zadnja analiza je bila narejena leta 2007 in je pokrivala le obdobje do leta 2028, brez bloka 6. Naj spomnimo, da je TEŠ podpisal pogodbo z Alstomom za dobavo opreme leta 2007. To pomeni, da so začeli investicijo in plačali prvih 25 milijonov EUR, ne da bi vedeli, s kakšnim in s koliko energenta sploh razpolagajo.
Glede na izražene dvome sedanjega NS o premogu je PV pripravil poročilo o zalogah in njihovi kvaliteti, ki še vedno pušča resne dvome. Iz poročila jasno izhaja, da kljub drastično znižani letni proizvodnji premog v nekaterih obdobjih po kvaliteti ne bo ustrezal in ga bo potrebno mešati z uvoženim. V ta namen bo potrebno projekt razširiti s pretovorno postajo, ki v sedanjem investicijskem programu sploh ni omenjena.
TEŠ je vse doslej trdil, da to ne bo potrebno.
V zvezi s temi dilemami je NS HSE zahteval, da se kljub strahovitim odporom izvede neodvisna revizija količin, kvalitete in proizvodnih stroškov velenjskega lignita. Obsta sum, da je projekt koncipiran v skladu z interesi uvoznikov indonezijskega premoga (rezervacijska pogodba, str. 2-22).
2. Podpis škodljive pogodbe z Alstomom
Pogodba z Alstomom je izrazito enostranska v škodo naročnika. Kljub vsem poskusom obvladovanja tveganj neugodnim učinkom pogodbenih določil na naročnika ne bo mogoče uiti.
Uroš Rotnik je storil številne nepravilnosti pri razpisu za glavno opremo. To so ugotovili tudi tuji konzultanti. Podpisal je rezervacijsko pogodbo za opremo in montažo z okvirno vrednostjo približno 650 mio EUR in plačal 25 mio EUR. V skladu s to pogodbo bi mu moral Alstom v desetih mesecih pripraviti dokončno ponudbo, na podlagi katere bi podpisala tudi glavno pogodbo. V bistvu je šlo za plačilo ponudniku, da mu ta pripravi ponudbo. Dokončna ponudba bi se morala v bistvenih elementih ujemati z rezervacijsko pogodbo. Vendar pa je Alstom v dokončni ponudbi ponudil bistveno višjo ceno, in sicer 795 mio EUR brez montaže, ki dodatno znese še cca 80 mio EUR, torej skupaj blizu 880 mio EUR.
Ko je Uroš Rotnik to ponudbo sprejel in podpisal pogodbo, ne da bi preveril učinke možne eskalacije po pogodbeni eskalacijski klavzuli, moral pa bi jo zavrniti kot neskladno z rezervacijsko pogodbo, je storil dejanje, s katerim je oškodoval lastno družbo in posredno HSE, ki zagotavlja poroštvo celemu početju.
3. Velika izpostavljenost HSE na tem projektu
HSE skupaj s hčerami z vsem svojim premoženjem v celoti jamči izvajalcem in dobaviteljem ter bankam na tem projektu. Izpostavljenost HSE v primeru optimistične višine investicijske vrednosti, 1,2 mlrd. EUR, je enaka višini celotnega kapitala skupine HSE. V primeru prekoračitev investicijskih stroškov (projekt ima drsno skalo) pa bo izpostavljenost presegla kapital družbe. Zaradi izpostavljenosti HSE v tem projektu bodo odloženi, v primeru podražitev pa v celoti onemogočeni drugi projekti HSE, potrebni za energetsko oskrbo države in izpolnjevanje EU obvez (HE na Srednji Savi, HE na Muri, ČHE Kozjak).
4. Stališče do nadaljevanja projekta
NS družbe je naložil vodstvu HSE takojšnjo revizijo vseh vidikov projekta ter tudi na novo definiranje odnosov z izvajalci, ki mora biti opravljeno najkasneje v dveh mesecih.
Jadranko Medak
Predsednik NS HSE
