Mednarodna komisija za savski bazen si je ogledala HE Boštanj z že zgrajeno infrastrukturo. Svoj obisk so na gradbišču HE Blanca nadaljevali z ogledom predstavitve projekta celotne verige hidroelektrarn na spodnji Savi z vsemi pridobitvami in prednostmi, ki jih ta projekt prinaša  Posavju in  Sloveniji nasploh. Tema srečanja je bil dogovor o medsebojnem učinkovitem sodelovanju pri projektu v prihodnosti.

Mednarodna komisija za Savski bazen deluje kot mednarodni organ s pravno sposobnostjo sprejetja sklepov o zagotavljanju razmer za varno plovbo, sklepov o pogojih financiranja graditve plovnih vodnih poti in njihovega vzdrževanja, sklepov o lastnem delu, proračunu in postopkih ter dajanja priporočil o vseh drugih vprašanjih, ki zadevajo izvajanje Okvirnega sporazuma in Protokola o režimu plovbe. Okvirni sporazum velja od 29.12.2004, podpisale pa so ga  štiri »obsavske« države (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Zvezna republika Jugoslavija in Slovenija). Podpisnice sporazuma (po dva člana iz vsake države) so se obvezale o skupnem sodelovanju pri realizaciji osnovnih ciljev sporazuma, ki so vzpostavitev mednarodnega režima plovbe po reki Savi in njenih pritokih, vzpostavitev trajnostnega upravljanja voda, sprejetje ukrepov za preprečevanje in odpravljanje negativnih posledic, ki jih povzročajo morebitne poplave, led, suša in nezgode z nevarnimi snovmi škodljivimi za vodo. Pogodbenice so na svojem ozemlju upravičene do razumnega in pravičnega deleža koristne uporabe vodnih virov Savskega bazena. Vsa vprašanja je potrebno reševati v zvezi z ukrepi za varstvo celovitosti vodnega režima v Savskem bazenu ter zmanjševati oz. odpravljati čezmejne vplive gospodarskih in drugih dejavnosti na vode drugih pogodbenic. Delovanje poteka po načelu popolne enakosti, ozemljske celovitosti, medsebojne koristi in zaupanja ter upoštevanja nacionalnega prava.

Projekt izgradnje spodnjesavskih elektrarn ter z njimi povezanih infrastrukturnih objektih, posebej še na prostoru zadnjih dveh hidroelektrarn Brežice in Mokrice, ima lahko čezmejni vpliv, zato je še posebej pomembno, da so vsem dosegljivi podatki, ki se nanašajo na vodni režim reke Save, zaščito pred poplavami, na režim plovbe, zakonodajo, organizacijsko strukturo ter upravne in tehnične zadeve. Predstavitev je bila pripravljena za namen  informiranja članov Mednarodne Savske komisije s strani vseh treh partnerjev, sodelujočih pri projektu izgradnje (MOP, HSE, JP Infra) o planiranju in poteku izgradnje.

Pri celotnem projektu je v ospredju večnamenska raba reke, kar med drugim pomeni poseben poudarek  v izvajanju ukrepov za preprečevanje in omejevanje vplivov poplav, suše in komunalnih odpadnih voda. Prednosti, ki jih prinaša celovito upravljanje reke Save, so upoštevanje ekološkega stanja pri načrtovanju posegov v vodni in obvodni prostor. Izvedba teh ukrepov prinaša hkrati tudi izboljšanje cestne in komunalne infrastrukture, pozitivne učinke prinaša  kmetijstvu in nenazadnje tudi turizmu (npr. plovnost reke Save). Prav tako so lokalne skupnosti bolj prepoznavne, nenazadnje so tu možnosti pridobivanja finančnih sredstev tudi iz EU. Reka Sava s svojim potencialom prinaša okolju prijazno električno energijo, z graditvijo čistilnih naprav pa to pomeni tudi skrb za čisto reko Savo, ki bo z ustreznimi ureditvami omogočala tudi bolj intenzivno rekreacijsko vlogo

Po uvodnem nagovoru državnega sekretarja MOP-a, mag. Mitja Briclja sta projekt Mednarodni komisiji za Savski bazen predstavila Ana Gračner, direktorica JP Infra, d.o.o., in Bogdan Barbič, direktor Skupnega podviga, ki sta ob koncu predstavitve poudarila še skupne cilje, ki jih je treba z dobrim sodelovanjem  uresničiti. Med njimi so celovito upravljanje z vodami na območju mejnega režima med Slovenijo in Hrvaško, upoštevanje in izboljšava poplavne varnosti sosednje države, uravnavanje podtalnice na brežiško-krškem polju, izboljšanje možnosti za kmetijstvo, upoštevanje naravnih habitatov. Med skupnimi cilji sta tudi pridobitev sredstev EU iz naslova čezmejnega sodelovanja in plovnost v območju mejnega vodnega režima.

Namen obiska je doseči uresničitev ciljev iz okvirnega Sporazuma z učinkovitim medsebojnim sodelovanjem med podpisnicami sporazuma v prihodnosti.
Usklajena zasnova in ureditev toka Save med Slovenijo in Hrvaško predstavlja izjemen razvojno prostorski izziv za obe državi. Z usklajenimi ukrepi se bo lahko izboljšala kakovost urbanih ureditev ob skupni reki – povezovalni osi – za turistični, rekreacijski in urbani razvoj.