V soboto, 27. maja 2006, je točno po načrtovanih 42 mesecih gradnje minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak prerezal trak novozgrajene hidroelektrarne Boštanj, prve v verigi petih novih hidroelektrarn na spodnji Savi, ki jih skladno s Koncesijsko pogodbo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, podpisano 8. julija 2002, gradi HSE.
HE Boštanj je hidroelektrarna pretočno-akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi cevnimi agregati s skupno pretočno zmogljivostjo 500 m3/s, petimi pretočnimi polji s prelivno zmogljivostjo približno 3.500 m3/s ter s povprečno letno proizvodnjo 115 GWh. Z drugimi besedami to pomeni, da bo HE Boštanj v slovenski elektroenergetski sistem prispevala en odstotek letne proizvodnje električne energije v Sloveniji, proizvajala pa bo tudi vršno energijo ter nudila možnosti za prodajo sistemskih storitev. Elektrarna bo popolnoma avtomatizirana in daljinsko vodena iz centra vodenja. Prisotnost posadke bo potrebna le v izjemnih primerih, v času visokih voda in ob vzdrževalnih delih.
Gre za pomemben korak k večanju uvozne neodvisnosti Slovenije. HE Boštanj bo v elektroenergetski sistem Slovenije prispevala en odstotek letne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Upoštevajoč dejstva, da poraba električne energije skokovito narašča, da Sloveniji primanjkuje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije in da je starostna struktura proizvodnih objektov v Sloveniji relativno neugodna, je gradnja vsake nove elektrarne nujna. V prid gradnji novih hidroelektrarn pa govori tudi okoljski vidik, saj je Slovenija kot polnopravna članica Evropske unije zavezana k spoštovanju različnih določil in predpisov s področja varovanja okolja. Vir električne energije se tako uveljavlja kot ena njenih pomembnih lastnosti. V HSE se tega zavedajo in z blagovno znamko Modra energija, ki jo tržijo od leta 2004 in ki ima že skoraj tisoč kupcev, učinkovito povezujejo nove proizvodne zmogljivosti s pozitivnim odnosom do okolja.
Z izgradnjo HE Boštanj se ureja tudi lokalna infrastruktura. Z izgradnjo spremljajoče infrastrukture se izboljšuje poplavna varnost, saj je hudourniški značaj reke Save povzročal ob vsaki večji povodnji v Posavju znatne škode, prav tako pa se z novozgrajeno infrastrukturo izboljša kvaliteta življenja občanov.
