Maribor

Dravske elektrarne Maribor (DEM) leto 2005 ocenjujejo kot poslovno zelo uspešno. Kljub slabši hidrologiji v prvi polovici leta so v DEM letošnji načrt proizvodnje električne energije izpolnili več kot 90-odstotno in poslovno leto končali z dobičkom. Poleg nemotene proizvodnje in zagotavljanja visoke obratovalne pripravljenosti so izvedli tudi vse druge aktivnosti v okviru letnega poslovnega načrta. Kot podjetje, ki proizvede kar 80 odstotkov vse električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, DEM iztekajoče se leto končujejo predvsem v znamenju uspešnega zaključka obnove zgornjedravske verige in nadaljevanja projekta prenove spodnjedravskih elektrarn. Z oddano vlogo za koncesijo so v DEM ponovno potrdili tudi željo po dodatnem izkoriščanju potenciala reke Mure, kjer so sicer že prisotni. S sodelovanjem pri projektu izgradnje HE na spodnji Savi so danes DEM tako prisotne že na treh slovenskih rekah, in sicer na Dravi, Muri in Savi.

Maja so v DEM uspešno sklenili prenovo šestih gornjedravskih elektrarn, in sicer HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala in HE Mariborski otok. Zaključeni projekt zajema doslej največjo prenovo hidroelektrarn v zgodovini Slovenije. S prenovo je moč na pragu povečana za skupno 67,3 MW, kar lahko primerjamo z dodatno gornjedravsko elektrarno. Skupna vrednost prenove je znašala 50 milijard tolarjev in je bila delno financirana s kreditom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki je bil tudi prvi odobreni kredit, namenjen podjetju v samostojni Sloveniji.

Z željo po maksimalnem izkoristku obstoječih zmogljivosti, vendar ob tem brez dodatnih posegov v okolje, pa so se DEM lotile tudi prenove spodnjedravskih elektrarn. Naslednja je tako na vrsti največja slovenska elektrarna, HE Zlatoličje, ki obratuje že od leta 1969, sledila ji bo prenova HE Formin. Projekt prenove HE Zlatoličje je ocenjen na 15 milijard tolarjev. Tehnično najbolj zahteven del prenove, ki zajema zamenjavo turbinske in generatorske opreme, bo potekal med letoma 2007 in 2009. Ker gre za dolgotrajne postopke izdelave opreme, so se izbori izvajalcev začeli že v tem letu, prav tako sta že podpisani pogodbi za dobavo turbinske in generatorske opreme.

V letu 2005 je potrditev med projekti prve prioritete skupine Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) dobila črpalna hidroelektrarna na Kozjaku, za katero je bil v maju izdelan idejni projekt in pridobljeno energetsko dovoljenje. Za to pomembno investicijo bo potrebno še veliko usklajevanja in zahtevne priprave že tečejo. Hkrati so DEM svojo prisotnost z nakupom male HE Ceršak razširile tudi na reko Muro. Za dodatno izkoriščanje njenega potenciala so DEM v skladu z usmeritvami lastnika, HSE, in nacionalnega energetskega programa ministrstvu za okolje in prostor že oddale vlogo za dodelitev koncesije. Prav tako kot 30-odstotni soinvestitor še naprej sodelujejo v projektu Skupni podvig, izgradnje HE na spodnji Savi, s čimer so prvič v svoji zgodovini prisotne kar na treh slovenskih rekah – Dravi, Savi in Muri.

Veliko pozornosti DEM vsako leto namenijo tudi družbeni odgovornosti do narave in ljudi. Med večjimi letošnjimi projekti s tega področja sta zagotovo ureditev novega gnezditvenega otoka za navadno čigro na Ptujskem jezeru in nakup Divje vetrnice, novega delovnega plovila DEM, namenjenega predvsem za potrebe vzdrževanja hidroenergetskih objektov na Dravi.

Danilo Šef, direktor DEM, je ob koncu leta še povedal: “Dravske elektrarne Maribor so danes brez dvoma najpomembnejši proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Naš namen je, da z razvojno naravnano strategijo še povečamo ekonomsko uspešnost našega lastnika ter izkoristimo vse priložnosti za pospešen nadaljnji razvoj, ki bo dodatno povečal zanesljivost in konkurenčnost naše oskrbe. Ob tem tudi v prihodnje ne bomo niti za trenutek postavili pod vprašaj našega odgovornega ravnanja z okoljem.”