Medijsko središče / Sporočila za javnost / 15. aprila odkopana polovica lignitnega sloja

15. aprila odkopana polovica lignitnega sloja

Velenje

V tretji delovni izmeni v petek ponoči, 15. aprila, se je količina do sedaj odkopanega premoga v velenjskem premogovniku zaokrožila na številki 200 milijonov ton. Ko se je pred 130 leti začelo pridobivanje premoga v Šaleški dolini, se nihče ni zavedal, na kako debel sloj lignita so naleteli, danes pa vemo, da je to najdebelejši sloj lignita na svetu in do sedaj ga je bilo odkopanega le polovico. Natančnejši podatki o zalogah premoga so bili pridobljeni šele po drugi svetovni vojni, ko se je odkopavanje premoga v Šaleški dolini dodobra razmahnilo. V sto letih je bilo odkopanega okoli 60 milijonov ton premoga, v zadnjih tridesetih letih pa 140 milijonov ton.

Mag. Marjan Kolenc, tehnični direktor Premogovnika Velenje je povedal: “Gibanje višine odkopanih količin je v posameznih letih oziroma desetletjih zelo različno in kaže na stanje v energetiki ali nasploh v državi.”

Prvo povečanje letnega odkopa predstavlja izgradnja velenjske elektrarne leta 1928, ki je pomenila stalen odkup premoga in je povzročila tudi razvoj premogovnika. Drugi vrh je leto 1955, ko je letna proizvodnja prvič presegla milijon ton, odkopavati pa se je začelo s širokočelno odkopno metodo, ki je zasnova sedanje odkopne metode. Konec 60. let je nastopila rudarska kriza in odkop je bil v letu 1967 kar za 600.000 ton nižji kot leto prej. Pomembna so tudi sedemdeseta leta, ko so v premogovniku začeli uvajati mehanizirane odkope, od leta 1987 pa v velenjski jami ni več klasičnega odkopa, ampak le še mehanizirani.
Hlastanje po energiji je doseglo vrhunec med leti 1981 in 1986, ko je letni odkop presegal 5 milijonov ton, ekološka gibanja pa so nato vplivala na zmanjševanje odkopa, čeprav potrebe po energiji niso bile manjše. Ta ekološka streznitev v letu 1987 je premogovniku prinesla velike težave. Infrastruktura je bila dimenzionirana za proizvodnjo 5 milijonov ton, razmišljalo se je celo o šestih milijonih.

“Potekala so intenzivna dela za pripravo odkopavanja v jami Šoštanj in nekateri objekti še danes vplivajo na stroške proizvodnje, ko smo to področje že črtali iz naših načrtov. Zaposlenih je bilo prek 5.400. Leta 1992 se je ta kriza počasi začela razreševati. Potrebe po energiji so bile manjše, razpadla je Jugoslavija in tudi na ta račun smo število zaposlenih z odpravninami zmanjšali za 600 delavcev v enem letu,” je še dodal mag. Marjan Kolenc.

Pa danes? Kot kaže sedanja energetska situacija, sta z 10-letno pogodbo določeni količini premoga, to je okoli 4 milijone ton, in električne energije iz TEŠ, optimalni. V velenjski kadunji naj bi bilo torej še okoli 200 milijonov ton premoga, vendar pa vseh z velenjsko odkopno metodo ni mogoče racionalno pridobiti. Tako imenovanih bilančnih zalog je okoli 110 milijonov ton in glede na to količino Premogovnik Velenje tudi pripravlja načrte. Zagotovo pa bodo nove tehnologije pridobivanja premoga, tako imenovane čiste tehnologije, prinesle nove načine izkoriščanja sloja.

floater